KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Po letu 2012 se v Sloveniji še naprej povečuje obseg pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal leta 2019 predstavljajo 5,6 %. Pozidana območja so se v tem obdobju prednostno širila na travinje (47 %), gozd (21 %) in trajne nasade (13 %), v obdobju 2012–2019 pa se je skupen obseg pozidanih površin povečal za 3.966 ha. Obstoječi podatkovni viri v Sloveniji še ne omogočajo ovrednotenja dejanske izgube zemljišč za potrebe pozidave.


Kazalec prikazuje dejanski obseg vseh pozidanih površin leta 2019 (vključena območja poselitve, infrastrukturne površine, industrijska območja, trgovska območja, turistična in športna infrastrukturna območja itd.) v ha kot tudi obseg sprememb rabe v kategorijo pozidano v obdobju 2012–2019 (v ha).

Kazalec sicer nakazuje procese spreminjanja rabe tal, ki pa jih zaradi neustreznega osnovnega vira podatka (Grafični podatki RABA, MKGP) ne omogočajo podrobnejše interpretacije sprememb rabe niti ne omogoča podrobnejše opredelitve strukture pozidanih površin.


Grafi

Slika TP03-1: Struktura rabe tal v Sloveniji, 2019
Viri:

Source: Graphic data Land use for the whole of Slovenia, Ministry of Agriculture, Forestry and Food, 2019. ()

Prikaži podatke
Voda [%] Drugo [%] Pozidano [%] Gozd [%] Zaraščanje [%] Travinje [%] Nasadi [%] Njive [%] Voda [ha] Drugo [ha] Pozidano [ha] Gozd [ha] Zaraščanje [ha] Travinje [ha] Nasadi [ha] Njive [ha]
2019 0,70 2,20 5,60 60,70 1,80 17,40 2,80 8,80 14282,21 44409,50 113128,72 1231151,48 36073,82 353339,21 56350,90 179496,32
Slika TP03-2: Spremembe rabe tal v obdobju 2008-2012 in 2012-2019
Prikaži podatke
Voda [ha] Drugo [ha] Pozidano [ha] Gozd [ha] Zaraščanje [ha] Travinje [ha] Nasadi [ha] Njive [ha]
2008-2012 -13 6052,50 202,20 -11609 7954,40 -6923,40 2980,70 1355,60
2012-2019 865,10 6565,80 3965,90 1147,80 133,90 -14815,80 1610,70 -3243
Slika TP03-3: Struktura na novo pozidanih površin v letu 2019
Prikaži podatke
Voda [%] Drugo [%] Gozd [%] Zaraščanje [%] Travinje [%] Nasadi [%] Njive [%] Voda [ha] Drugo [ha] Gozd [ha] Zaraščanje [ha] Travinje [ha] Nasadi [ha] Njive [ha]
2019 0,60 5,90 20,84 5,51 46,86 13,39 6,90 77,24 754,69 2665,63 704,14 5992,55 1712,60 881,98
Slika TP03-4: Delež pozidanih površin v državah članicah Evropske agencije za okolje leta 2006 in 2018
Prikaži podatke
2018 [%] 2006 [%]
Malta 29,81 23,06
Belgija 20,91 20,52
Nizozemska 13,74 12,58
Lihtenštajn 13,25 11,87
Luksemburg 10,57 9,30
Nemčija 9,37 8,27
Ciper 9,50 8,14
Velika Britanija 8,72 7,65
Danska 8,24 6,87
Švica 6,83 6,56
Češka 6,71 6,34
Romunija 5,57 6,29
Madžarska 6,48 6,01
Slovaška 6,08 5,47
Francija 6 5,08
Bolgarija 4,82 5,02
Italija 5,56 4,89
Avstrija 5,94 4,87
Poljska 6,21 4
Portugalska 4,07 3,56
Srbija 3,79 3,35
Litva 3,43 3,27
Hrvaška 3,84 3
Slovenija 3,52 2,74
Albanija 2,92 2,63
Kosovo 4,74 2,35
Irska 2,46 2,21
Estonija 2,29 2
Španija 2,70 1,99
Makedonija 1,84 1,62
Turčija 2,08 1,61
Bosna in Hercegovina 1,74 1,49
Finska 1,41 1,41
Švedska 1,53 1,39
Latvija 2,08 1,32
Črna gora 1,96 1,09
Norveška 0,92 0,79
Islandija 0,39 0,37
Grčija 3,28 0,00

Cilji

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja v okviru ciljev na področju varstva tal predvideva naslednje usmeritve in cilje:

  • zmanjšana neto rast površine pozidanih zemljišč,
  • s trajnostnim upravljanjem s tlemi in zemljišči in zmanjšano neto letno rastjo pozidanih zemljišč za 25 % do leta 2030 in s ciljem ničelne rasti pozidanih površin od 2050 naprej,
  • krepitev prizadevanj za zmanjšanje prekrivanja tal z neprepustnimi materiali,
  • preprečevanje onesnaževanja tal,
  • sanacijo in revitalizacijo tal na onesnaženih območjih,
  • vključevanje različnih vidikov rabe in varovanja tal v postopke odločanja na vseh ravneh in v različnih sektorjih.

Strategija razvoja Slovenije 2030 - trajnostno upravljanje naravnih virov:

  • varovanje in ohranjanje kakovostnih kmetijskih zemljišč,
  • zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja ob odgovornem in učinkovitem ravnanju s prostorom, s prednostno rabo funkcionalno degradiranih območij.

Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04)

  • Preudarna raba naravnih virov.
  • Varčna in večnamenska raba tal in virov, smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij.
  • Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo.

7 EU okoljski akcijski program (EU Environment Action Programme to 2020)

  • Vzpostavitev politik, ki usmerjajo k cilju, da do leta 2050 neto izkoriščanja zemljišč (pozidave) ne bo.
  • Države morajo neposredno in posredno uporabo zemljišč ter njene vplive na okolje bolje vključiti v sprejemanje odločitev ter v čim večji meri omejiti izkoriščanje zemljišč in pozidanost tal.

Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri COM/2011/0571

  • Neposredno in posredno uporabo zemljišč ter njene vplive na okolje bolje vključiti v sprejemanje odločitev ter v čim večji meri omejiti izkoriščanje zemljišč in pozidanost tal.
  • Izvajati ukrepe, potrebne za zmanjšanje erozije in povečanje vsebnosti organskih snovi v prsti.

EU Roadmap to a Resource Efficient Europe

  • Do leta 2050 ničelna neto pozidava zemljišč (zaustavitev neto izkoriščanja zemljišč) s ciljem zmanjšati učinke urbanizacije.

V letu 2019 smo imeli po podatkih MKGP v Sloveniji 113.128,7 ha pozidanih površin, kar je, glede na stanje leta 20012, 3.966 ha novih pozidanih površin, torej bistveno več, kot smo jih zaznali v obdobju 2008–2012. Interpretacija podatkov rabe zemljišč v takšni obliki pa potrebuje dodatno obrazložitev. Podrobnejša analiza in prekrivanje vseh kategorij rab je pokazala, da je bil skupen obseg pozidanih površin iz leta 2012 ter evidentiranih tudi v letu 2019 le 100.339,7 ha (kar predstavlja 88,7 % evidentiranih pozidanih površin iz leta 2012). Ostalih 11,3 % (skoraj 13.000 ha) pa se glede na evidentirano rabo tal leta 2012 pojavlja na drugih kategorijah rabe. Ugotavljamo, da je na novo evidentiranih pozidanih površin obdobju 2012–2019 12.788,8 ha, vendar opozarjamo, da tudi to ni odraz dejanskih razmer v prostoru. Največ novih pozidanih površin se pojavlja na območju travinja (5.992,6ha), gozda (2.665,6 ha) in trajnih nasadov (1.712,6 ha). Ob upoštevanju teh podatkov smo v šestih letih dnevno na novo pozidali 5,6 ha površin.

Glede na vse prostorske spremembe v Sloveniji v zadnjih letih vemo, da je dinamiko spreminjanja pozidanih površin s podatki Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (MKGP) težko ustrezno interpretirati. Povečanje obsega pozidanih površin v prostoru za 12.788,8 ha, kot kažejo rezultati prekrivanja posameznih kategorij rabe med leti 2012 in 2019, gotovo ne odraža dejanskega stanja. Evidentno pa je povečanje obsega pozidanih površin ravno na kmetijskih zemljiščih (skupaj 67 % na novo pozidanih površin na njivah, trajnih nasadih in travinju). Na metodološko neusklajenost pa nedvomno opozori podatek, da je npr. 628,7 ha njiv, 1.434 ha trajnih nasadov, 3.557 ha travinja, 1221,5 ha gozdov itd. (leta 2019) bilo še leta 2012 uvrščeno pod kategorijo pozidano. To kaže na nedoslednosti v interpretaciji ortofoto posnetkov, kolikšna pa je dejanska napaka, pa se natančno ne da oceniti.

Prav (trajna) izguba kmetijskih, še posebej obdelovalnih zemljišč, je v Sloveniji najbolj kritična. Razpolagamo namreč z zelo skromnim obsegom kmetijskih zemljišč, posebej njiv. Med  39 državami EEA se uvrščamo med tiste z najnižjim deležem kmetijskih zemljišč v strukturi rabe (manj kot 35 %), še manj ugoden pa je obseg njiv na prebivalca Po podatkih CLC za leto 2018 se Slovenija s 3,52 % pozidanih površin med 39 državami EEA uvršča na 24 mesto. Pozidane površine predstavljajo visok delež na Malti (29,8 %), v Belgiji (20,9 %), na Nizozemskem (13,7) in v Lihtenštajnu (13,2 %) itd., najnižji pa je na Islandiji (0,39 %), Norveškem (0,92 %) in na Finskem (1,41 %). Po podatkih CLC za obdobje 2006–2018 se je v Sloveniji delež pozidanih površin povečal za 0,78 odstotne točke.

Trajnostno upravljanje in raba zemljišč (prostora) sta torej ena od prioritet trajnostnega razvoja. Zemljišča, predvsem kmetijska in gozdna, so prepoznana kot neobnovljiv naravni vir, ki ga je, ob njegovi izgubi, v praksi zelo težko (in drago) nadomestiti. Negospodarna in okoljsko ter prostorsko netrajnostna raba prostora je v preteklosti že povzročila velike spremembe v pokrovnosti in rabi kmetijskih zemljišč. Zato so nujna prizadevanja v smeri ustavitve povečevanja obsega pozidanih površin (Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri COM(2011)), učinkovitejše upravljanje s kmetijskimi zemljišči, predvsem pa racionalnejša raba prostora s prednostnim usmerjanjem razvoja dejavnosti na že predhodno degradirana, manjvredna območja in s tem varovanje kmetijskih zemljišč. Zaustavitev napredovanja obsega pozidanih površin je ključno za trajnostno ravnanje s prostorom in učinkovitim upravljanjem s kmetijskimi zemljišči v Sloveniji. Pomembna je popolna zaustavitev širjenja različnih človekovih dejavnosti na kvalitetna kmetijska zemljišča (njiv/vrtov), kar je odločilno tudi zaradi zagotavljanja ustrezne stopnje prehranske samooskrbe.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

  1. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja
  2. Strategija razvoja Slovenije 2030
  3. Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04)
  4. 7 EU okoljski akcijski program (EU Environment Action Programme to 2020)
  5. Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri COM/2011/0571
  6. EU Roadmap to a Resource Efficient Europe

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Uporabljen podatek za izračun kazalca so Grafični podatki RABA za celo Slovenijo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vektorski sloj je narejen na podlagi ročnega prepoznavanja in interpretacije letalskih posnetkov (DOF) za ustrezno časovno obdobje in sicer približno vsakih 3-4 leta za celotno Slovenijo. Sloji za vsa časovna obdobja so na voljo na spletnih strani MKGP: http://rkg.gov.si/GERK/.

Metodologija obdelave podatkov: Pri obravnavi pozidave smo iz grafičnega podatkovnega sloja Raba obeh obravnavnih let (2008, 2012) uporabili vse kategorije 1100, 1160, 1180, 1190, 1211, 1212, 1221, 1222, 1230, 1240, 1300, 1321, 1410, 1420, 1500, 1600, 1800, 2000, 3000, 4100, 4210, 4220, 5000, 6000 in 7000. Kategorije smo po sledečem ključu združili.

 

Proces pozidave smo ugotavljali s spremembami kategorij rabe tal iz katerekoli kategorije leta 2008 v kategorijo pozidano leta 2012. Primerjava je bila izvedena na podlagi lokacijske primerjave atributivnih vrednosti za različna časovna obdobja v vektorskem načinu.

Izvorna baza podatkov
Grafični podatki RABA za celo Slovenijo
Skrbnik podatkov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2012, 2019
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
Corine Land Cover
Skrbnik podatkov

Evropska agencija za okolje (EEA) in The European Topic Centre on Land Use and Spatial Information.

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2006, 2018
Geografska pokritost
Države članice Evropske agencije za okolje.
Informacije o kakovosti za ta kazalec

Informacije o kakovosti:

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2

      Relevantnost: 1

      Točnost: 2

      Časovna primerljivost: 1

      Prostorska primerljivost: 1 (nacionalni nivo), 2 (primerljivost na ravni EU)

Data processing methodology for country comparison

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: CORINE LAND COVER 2006, 2012 in 2018 je vektorska digitalna karta poligonske oblike. Vsak poligon (zaprto območje) ponazarja enotno rabo zemljišč, označeno s kodo po 3-nivojskem kodnem sistemu CORINE Land Cover. Merilo vhodnih podatkov je 1:100.000. Vse karte so izdelane na podlagi interpretacije geokodiranih satelitskih posnetkov Landsat TM z ločljivostjo točke (celice) 30 m v naravi. Poleg posnetkov Landsat so interpretatorji uporabili druge kartne in statistične podatke, ki so jih primerjali in uskladili s terenskimi pregledi in preverjanji. Kakovost interpretacije je bila preverjena na terenu. Najmanjše območje, ki ga metodologija CORINE Land Cover dovoljuje, je 25 ha.

Metodologija obdelave podatkov:

Zajeti so podatki na prvi, najsplošnejši ravni kodnega sistema CLC.

Information about the quality for country comperison

Informacije o kakovosti:

Zanesljivost kazalca: 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1 (časovni niz na 6 let)

Prostorska primerljivost: 1