Kazalec prikazuje podatke o tem, kaj pomeni posamezniku oz. gospodinjstvu učinkovita raba energije (URE), ali kako posameznik razmišlja o URE, kaj ga motivira za URE in kaj želi doseči z uvedbo ukrepov za URE. Kazalec kaže razmerje med dejanskim ravnanjem z energijo v gospodinjstvih in stališčem glede učinkovite rabe energije.

Učinkovita raba energije (URE) pomeni uporabo tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za doseganje istih ciljev. Ukrepi energetske učinkovitosti lahko ob ohranjanju enake ravni kakovosti življenja bistveno prispevajo k zmanjšanju izpustov v okolje in k blaženju podnebnih sprememb. To lahko uresničimo na dva načina - z enkratnimi naložbami in vsakodnevnim učinkovitim ravnanjem z energijo.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS kaže, da največji delež anketiranih gospodinjstev pravilno razume učinkovito rabo energije, to je kot »varčevanje z energijo« (47 %). To podpira tudi podatek, da dobre štiri petine slovenskih gospodinjstev (2019: 82 %) razmišlja o tem, kako bi učinkoviteje rabila energijo. V primerjavi z letom  2011 se je delež teh gospodinjstev povečal za 14 odstotnih točk (OP05 Odnos javnosti do porabe energije v slovenskih gospodinjstvih).

Analiza podatkov po statističnih regijah v Sloveniji kaže, da je največji delež gospodinjstev, ki z učinkovitejšo rabo energije želijo znižati količinsko porabo v Zasavski in Primorsko-notranjski regiji (71% do 80%), nekaj manjši je v Pomurski, Savinjski, Posavski in Obalno-kraški regiji (61% do 70%) in najmanjši delež je v Osrednjeslovenski, Gorenjski, Goriški, Koroški, Jugozahodni Sloveniji in Podravski regiji (41% do 60%).

Za slabe tri četrtine (72 %) anketiranih gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, sta prihranek denarja in varovanje okolja enako pomembna. V času od 2010 do 2019 je opaziti pozitiven trend - glede na merjenje v letu 2010 se je delež teh gospodinjstev povečal za 8 odstotnih točk (2019: 72 %, 2010: 64 %), medtem, ko se je delež gospodinjstev, ki jih motivira »samo prihranek denarja« oz. »predvsem prihranek denarja, manj varovanje okolja«, zmanjšal za 10 odstotnih točk (2019: 20 %, 2010: 30 %). Delež gospodinjstev ki jih motivira predvsem skrb za okolje ostaja v celotnem obdobju spremljanja približno enak (2019: 6 %, 2010: 5 %).

Na vprašanje »Kaj želite doseči z učinkovito rabo energije?« je v letu 2019 polovica (49 %) anketiranih gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, najprej navedla znižanje stroškov. Primerjava z rezultati iz 2010 kaže pozitiven trend: delež teh gospodinjstev se je zmanjšal za 21 odstotnih točk (2019: 49 %, 2010: 71 %) povečal pa se je delež gospodinjstev, ki so kot motiv navedli »znižati količinsko porabo« (2019: 16 %, 2010: 11 % ), »zmanjšati vpliv na okolje« (2019: 14 %, 2010: 6 %) in »ohraniti sedanjo količinsko porabo, kljub uporabi večjega števila naprav« (2019: 9 %, 2010: 4 %). 

Primerjava rezultatov merjenj iz obdobja 2010-2019 kaže na povečanje zanimanja za informacije o učinkoviti rabi energije za 17 odstotnih točk (2019: 80 %, 2010: 63 %). Zanimivo je, da se je povečal tudi delež tistih, ki ne vedo oz. nimajo odgovora  (2019: 9 %, 2011: 0,2 %).

Glede na prvo merjenje iz leta 2010 se je delež gospodinjstev, ki razmišljajo o okolju in učinkoviti rabi energije povečal. Vendar deklarativni odnos predstavlja samo en vidik. Drugi, prav tako pomemben vidik, predstavlja okoljsko usmerjeno vedenje oziroma v kolikšni meri gospodinjstva dejansko učinkovito ravnajo z energijo. Pri tem mislimo na  vsakodnevne navade, kot je izključevanje električnih naprav iz stanja pripravljenosti. 

Na podlagi izsledkov 17 vprašanj, vezanih na deklarativni, in 6 vprašanj, vezanih na dejanski odnos do okolja in učinkovite rabe energije, smo v okviru Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS, razvili okvirno segmentacijo gospodinjstev glede na rabo energije in odnos do okolja. Omejitev segmentacije je, da ne upošteva vseh vprašanj, povezanih z navadami pri ravnanju z energijo. 

Gospodinjstva so pri tem razvrščena v tri segmente:

• Aktivna gospodinjstva so najbolj ekološko ozaveščena skupina, slednje pa udejanjajo tudi v praksi. Najbolj jih določa strinjanje s trditvami, da jim ni vseeno za okolje in da je vsakodnevno varčevanje z energijo zelo pomembno. Ne strinjajo se, da je ekološka ozaveščenost le modni trend.
• Skeptična gospodinjstva, ki so dobro seznanjena z okoljsko problematiko in z energijo ravnajo učinkovito po svojih najboljših močeh. Kljub temu menijo, da njihova gospodinjstva težko prispevajo k bolj učinkoviti rabi energije in da je težje biti ekološki, če nimaš dovolj denarja. Strinjajo se, da je ekološka ozaveščenost tudi modni trend.
• Ocene trditev pasivnih gospodinjstev glede seznanjenosti in delovanja so najnižje in ta gospodinjstva se ne vedejo najbolj energetsko varčno. To je skupina, ki z energijo ne ravna učinkovito in nima odnosa do okolja.

Skupino aktivnih in skeptičnih gospodinjstev uvrščamo med »ekološko ozaveščene«, saj so tudi skeptiki dokaj učinkoviti pri rabi energije. Pasivna gospodinjstva pa so ekološko neozaveščena. Izsledki merjenj v letih 2019, 2017 in 2015 kažejo, da se razmerje med ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi ni spremenilo: delež ozaveščenih znaša  približno tri četrtine (2019: 77 %, 2015: 74 %), delež neozaveščenih pa eno četrtino (2019: 23 %, 2015: 26 %).  

Pozitivno spremembo je opaziti  v segmentu ozaveščenih gospodinjstev: glede na merjenje iz leta 2015 se je delež aktivnih gospodinjstev povečal za 20 odstotnih točk (2019: 55 %, 2015: 35 %), medtem, ko se je delež skeptičnih gospodinjstev zmanjšal za 17 odstotnih točk (2019: 22 %, 2015: 39 %). 

Nadaljnja analiza rezultatov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije kaže, da so aktivna gospodinjstva tudi dejansko učinkovitejša. Ob tem rezultati kažejo tudi na velik potencial za zmanjšanje končne rabe energije v gospodinjstvih z razvojem okoljske osebne identitete in pozitivnih navad pri vsakodnevnem ravnanja z energijo. Dober primer je usmerjevalnik za WiFi, ki ga več kot polovica (54%) gospodinjstev po navadi ne izklaplja, ko ga ne potrebuje. Primer: pri letni uporabi 8.030 ur (22h na dan), usmerjevalnik za WiFi porabi približno 64 kWh električne energije. Poraba energije za 444.960 energetsko neučinkovitih gospodinjstev (od približno 824.000) znaša približno 28,5 GWh. Gospodinjstva, ki puščajo v stanju pripravljenosti samo eno napravo, v enem letu povečajo izpuste CO₂ v ozračje za približno 14.000 ton. (Dolinšek R., 2019)