Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2014 prispeval kar 52 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje so se v obdobju 1990-2014 zmanjšali za 46 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 63 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2014 zmanjšali za 18 %.
Kazalec prikazuje izpuste onesnaževal zraka iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, izpuste predhodnikov ozona, izpuste trdnih delcev, metana in ogljikovega dioksida. Kazalec zajema vse vrste prometa (cestni promet, železniški promet, letalski promet, promet plovil in ostali necestni promet). Prikazana je struktura izpustov po posameznih snoveh in izpusti iz avtomobilskega prometa.
Med snovi, ki povzročajo zakisovanje prištevamo: žveplove okside (SOx), dušikove okside (NOx) in amonijak (NH3). Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov oksid (CO), metan (CH4) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC). Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona.
Izpuste delcev delimo na primarne delce PM10 in na sekundarne delce PM10. Primarni delci PM10 so delci s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak (PM10). Med sekundarne delce PM10 oziroma predhodnike delcev PM10 uvrščamo NOx, SOx in NH3, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v delce s premerom 10 μm ali manj.
Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2016
1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
snovi, ki povzročajo zakisovanje | 1000 t ekvivalenta zakisovanja | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |
predhodniki ozona | 1000 t ekvivalenta NMVOC | 103 | 96 | 92 | 97 | 101 | 101 | 107 | 99 | 83 | 72 |
delci | 1000 t ekvivalenta PM10 | ||||||||||
snovi, ki povzročajo zakisovanje | indeks (1990 = 100) | 100 | 94 | 90 | 96 | 104 | 89 | 95 | 94 | 80 | 72 |
predhodniki ozona | indeks (1990 = 100) | 100 | 93 | 89 | 94 | 98 | 98 | 103 | 96 | 80 | 70 |
delci | indeks (2000 = 100) | ||||||||||
2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
snovi, ki povzročajo zakisovanje | 1000 t ekvivalenta zakisovanja | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |
predhodniki ozona | 1000 t ekvivalenta NMVOC | 68 | 66 | 62 | 60 | 56 | 52 | 52 | 53 | 57 | 48 |
delci | 1000 t ekvivalenta PM10 | 29 | 29 | 27 | 27 | 28 | 27 | 28 | 30 | 34 | 28 |
snovi, ki povzročajo zakisovanje | indeks (1990 = 100) | 72 | 73 | 65 | 65 | 66 | 63 | 65 | 70 | 79 | 65 |
predhodniki ozona | indeks (1990 = 100) | 66 | 64 | 60 | 58 | 54 | 51 | 50 | 51 | 56 | 46 |
delci | indeks (2000 = 100) | 100 | 101 | 94 | 94 | 97 | 93 | 96 | 103 | 117 | 97 |
2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | |||||||
snovi, ki povzročajo zakisovanje | 1000 t ekvivalenta zakisovanja | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | |||||
predhodniki ozona | 1000 t ekvivalenta NMVOC | 46 | 46 | 45 | 42 | 38 | |||||
delci | 1000 t ekvivalenta PM10 | 27 | 28 | 28 | 26 | 24 | |||||
snovi, ki povzročajo zakisovanje | indeks (1990 = 100) | 62 | 63 | 63 | 59 | 54 | |||||
predhodniki ozona | indeks (1990 = 100) | 44 | 44 | 43 | 40 | 37 | |||||
delci | indeks (2000 = 100) | 93 | 95 | 95 | 88 | 82 |
Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2016
Opomba k tabeli PR08-2: Izpusti izraženi v * ekvivalent izpustov PM10, ** NMVOC ekvivalent, *** ekvivalent zakisovanja
delci* | predhodniki ozona** | plini, ki povzročajo zakisovanje*** | ||
---|---|---|---|---|
NOx | 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) | 21.87 | 30.32 | 0.54 |
PM10 | 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) | 1.77 | ||
NH3 | 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) | 0.24 | 0.02 | |
SO2 | 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) | 0.03 | 0 | |
CO | 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) | 3.11 | ||
NMVOC | 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) | 4.84 | ||
CH4 | 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) | 0 | ||
Skupaj | 1000 t ekv. (PM10*, NMVOC**, zakis.***) | 23.9 | 38.27 | 0.56 |
NOx | % | 91.51 | 79.22 | 95.9 |
PM10 | % | 7.39 | ||
NH3 | % | 0.98 | 3.84 | |
SO2 | % | 0.11 | 0.27 | |
CO | % | 8.12 | ||
NMVOC | % | 12.65 | ||
CH4 | % | 0.01 |
Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2016
2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
NOx | kt | 11 | 9 | 9 | 10 | 10 | 9 | 9 |
CO2 | kt | 3773 | 3343 | 3287 | 3551 | 3605 | 3413 | 3311 |
PM10 | kt | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |
PM2.5 | kt | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |
NOx | indeks (2008 = 100) | 100 | 84 | 82 | 87 | 89 | 84 | 78 |
CO2 | indeks (2008 = 100) | 100 | 89 | 87 | 94 | 96 | 90 | 88 |
PM10 | indeks (2008 = 100) | 100 | 84 | 83 | 87 | 89 | 83 | 74 |
PM2.5 | indeks (2008 = 100) | 100 | 82 | 82 | 85 | 87 | 81 | 71 |
Zmanjšanje celotnih nacionalnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton, nemetanskih hlapnih organskih snovi na 40 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Göteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP), ter Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola pa predpisuje zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 % in amonijaka za 1% do leta 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005. Zakonodaja ne določa mejnih vrednosti izrecno za sektor promet.
Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012, med njimi tudi metana, skupno za 8 % glede na izhodiščno vrednost izpustov toplogrednih plinov v letu 1986. Zakonodaja ne določa neposrednega cilja za izpuste toplogrednih plinov v prometu.
Promet je eden glavnih povzročiteljev izpustov snovi, ki so vzrok za zakisovanje, nastanek prizemnega ozona in trdnih delcev. K izpustom največ prispeva cestni promet. Za večino onesnaževal je ta delež večji od 80%. Kljub temu podatki kažejo, da so se med letoma 2008 in 2014 izpusti iz avtomobilskega prometa v Sloveniji zmanjšali, in sicer izpusti NOx za 22 %, izpusti CO2 za slabih 12 %, izpusti PM10 za 26 % in izpusti PM2.5 za 29 %.
Med letoma 1990 in 2014 so se izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje v sektorju promet znižali za 46 %, predhodnikov ozona za 63 %. Izpusti trdnih delcev so se glede na leto 2000 znižali za 18 %. Zmanjšanje izpustov je posledica uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, obnova voznega parka in nižje vsebnosti žvepla v gorivu. V letih 2009 in 2010 je opazen precejšen upad izpustov v primerjavi z letom 2008, kar je odraz gospodarske krize in s tem posledično manjše porabe goriva.
Izpusti SOx NOx in NH3 v atmosfero in njihove naknadne kemične reakcije ter odlaganje v ekosistemih povzročajo zakisovanje prsti in vode. Odlaganje teh snovi povzroča škodo na ekosistemih, stavbah in materialih (korozija). Negativni učinki zakisovanja so odvisni od potenciala zakisovanja za posamezno onesnaževalo in lastnosti posameznih ekosistemov in materialov. Najpomembnejše onesnaževalo v prometu, ki povzroča zakisovanje, je NOx. Četudi so se izpusti dušikovih oksidov iz prometa v obdobju 1990–2014 zmanjšali za 30 %, so k celotnemu zakisovanju v letu 2014 prispevali kar 96 %. NOx in NH3 povzročata tudi prekomerno kopičenje dušika v zemlji in vodah (evtrofikacija).
K nastanku prizemnega ozona prispevajo izpusti NOx, NMVOC, CO in CH4, ki vstopajo v zapletene fotokemične reakcije v spodnjih plasteh atmosfere. NOx, NMVOC, CO in CH4 imenujemo tudi predhodniki troposferskega ozona. V Sloveniji je največji vir predhodnikov ozona promet. Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo prizemnega ozona. Med snovmi, ki prispevajo k tvorbi ozona so imeli v letu 2014 zopet največji delež dušikovi oksidi (79 %). Koncentracije ozona so odvisne predvsem od vremena v pomladnih in poletnih mesecih, zato imajo izrazito letno nihanje. Poleg tega je pomemben prenos koncentracij ozona prek meja. Za Slovenijo, predvsem Primorsko, je njegov izdatni vir Padska nižina, kjer nastajajo večje količine ozona. Prizemni (troposferski) ozon škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona pri ljudeh vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, v ekosistemih pa vplivajo na zmanjšanje pridelka, povzročajo škodo na listih ter znižujejo odpornost na bolezni. Ozon povzroča tudi poškodbe na plastiki in gumi.
Izpusti primarnih delcev PM10 in njihovih sekundarnih predhodnikov (NOx, SOx in NH3) so se v obdobju 2000-2014 zmanjšali za 18 %, predvsem zaradi zmanjševanja izpustov SO210. Tudi k izpustom delcev so v letu 2014 največ prispevali dušikovi oksidi (92 %). Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo sekundarnih delcev. Delci so velika težava v urbanem okolju, in to ne samo pri nas, temveč povsod po Evropi. Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. Zlasti so zdravju nevarni manjši delci, ki prodirajo globlje v pljuča. Povzročajo tudi razvoj pljučnega raka.
Cilje izboljšanja kakovosti zraka opredeljuje evropska zakonodaja (Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC)) ter Protokol o zmanjšanju zakisovanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja. Obvladovanje in zmanjševanje izpustov v zrak je tudi cilj Resolucije nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2005-2012 in Operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka. Z izvajanjem ukrepov se zagotavlja boljša kakovost zraka. Najpomembnejši ukrepi so zmanjševanje individualnega prometa na urbanih območjih ob hkratnem povečanju deleža uporabe javnega prometa in izboljšanje le-tega, preusmeritev tovornega prometa na železnice in zmanjšanje osebnega potniškega prometa, predvsem na krajših razdaljah v mestih, podražitev parkiranja v mestnih središčih, dosledno kaznovanje za nepravilno parkiranje vozil sočasno s pocenitvijo in izboljšanjem javnega prometa, povišanje cestnih pristojbin za tovorna vozila, spodbujanje uporabe osebnih vozil, ki manj onesnažujejo okolje, dosledna kontrola učinkovitosti delovanja katalizatorjev, preprečevanje prekomejnega transporta onesnaževanja z doslednim izpolnjevanjem evropskih mehanizmov v skladu z mednarodnimi pogodbami (protokoli in konvencije) in meddržavnim dvostranskim sodelovanjem.
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po:
Protokolu o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Goeteborški protokol) ter Direktivi 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (NEC Direktiva). Velja za NOx, SOx, NH3, NMVOC. Za CH4 je cilj povzeti po Kjotskem protokolu k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja. Za ostala onesnaževala količinski cilji niso predpisani.
Izvorna baza podatkov: - za izpuste onesnaževal zraka: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR)
- za toplogredne pline: Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, http://unfccc.int/national_reports/annex_i_ghg_inventories/national_inventories_submissions/items/8108.php
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. julij 2016
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov:
Podatki o izpustih iz zgorevanja goriv so večinoma izračunani z uporabo statističnih podatkov o rabi goriv, kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Za izračun izpustov iz cestnega prometa pa uporabljamo še vrsto drugih podatkov, najpomembnejši so podatki o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA). Za izračun izpustov toplogrednih plinov uporabljamo priporočeno metodologijo, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Za izračun izpustov iz cestnega prometa uporabljamo model COPERT 4 (version 9.0), ki je bil razvit v okviru EEA. Model uporablja različne emisijske faktorje glede na vrsto goriva, starost in vrsto vozila, hitrost vožnje kakor tudi klimatske pogoje. Izpusti so izračunani iz podatkov o prodanem gorivu, saj mednarodna zakonodaja zahteva, da se izpusti iz goriva, ki je bilo prodano v Sloveniji prišteva k slovenskim izpustom, četudi je bilo gorivo prodano tujcem in porabljeno v tujini.
Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2014. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirata Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah in Evropska komisija z rednimi letnimi revizijami poročil.
Metodologija obdelave podatkov:
Skupni izpusti (tabeli PR8-1 in PR8-2) so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so bile določene v študiji de Leeuw, 2002 in znašajo: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta. Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, so izračunani z uporabo uteži, ki so izračunane na podlagi ocene potenciala zakisovanja posamezne snovi (»Acid equivalent«). Uteži so bile določene v študiji de Leeuw, 2002 in znašajo: SOs – 0,03125; NOx – 0,02174; NH3 – 0,05882. Enota je kt ekvivalenta izpustov, ki povzročajo zakisovanje. Skupni izpusti trdnih delcev so izračunani z uporabo uteži, ki so določene na podlagi ocen o odlaganju in reakcijah predhodnikov trdnih delcev (de Leeuw, 2002) – faktorji nastanka trdnih delcev (»Aerosol formation factors«) in znašajo: SO2 – 0,54; NOx – 0,88; NH3 – 0,64; PM10 – 1,00. Enota je kt ekvivalenta izpustov PM10 . Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Informacije o kakovosti
- Prednosti: Podatki o izpustih onesnaževal zraka so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Podatki o izpustih toplogrednih plinov so izračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so prav tako mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirata Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah z rednimi letnimi revizijami poročil.
- Zanesljivost: Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene. Zanesljivost podatkov izpustov onesnaževal zunanjega zraka se med snovmi močno razlikuje. Največja je zanesljivost podatkov za izpuste SOx, saj so izpusti neposredno povezani z vsebnostjo žvepla v gorivu.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Primernost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 3 (podatki samo za nacionalno raven)
Drugi viri in literatura