KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Izpusti TGP na enoto prirejenega mleka kažejo po letu 2013 jasen in ugoden trend zmanjševanja. Ciljna vrednost za leto 2022 (< 0,704 kg CO2 ekv na kg mleka) je bila dosežena. Pri prireji govejega mesa je trend intenzivnosti izpustov po letu 2014 ugoden, a nekoliko premalo intenziven. Doseganja cilja še ni mogoče komentirati, saj je bil kazalec, vključno s predlogom ciljnih vrednosti za obdobje 2022–2030, pripravljen šele v letu 2023.

Good

Število prebivalcev, ki so izpostavljeni hrupu prometa najbolj prometnih cest izven urbanih območij, se postopoma zmanjšuje. V obdobju celega dne je bilo leta 2017 višjim ravnem hrupa cestnega prometa izpostavljenih približno 16.000 prebivalcev manj kot leta 2012. Pri tem ostaja pomembna razlika med prebivalci, ki živijo na vplivnem območju najbolj prometnih avtocest in hitrih cest oz. prebivalci, ki živijo na vplivnem območju najbolj prometnih glavnih in regionalnih cest.

Neutral

Sistematične raziskave onesnaženosti tal kažejo, da tla v Sloveniji niso močno onesnažena, razen nekaterih izjem. V 42 % površinskih vzorcev tal, ki so bili odvzeti v obdobju od leta 1999 do leta 2019, preseganj mejnih vrednosti nevarnih snovi ni bilo zaznanih. V 56 % vzorcev so bile presežene mejne vrednosti anorganskih onesnaževal in v 5 % mejne vrednosti organskih onesnaževal. Z anorganskimi onesnaževali so bila najbolj onesnažena območja Jesenic, Idrije, Celjske kotline in Zgornje Mežiške doline.

Neutral

Sredi leta 2021 je bila vodna pravica za posebno rabo voda podeljena v skoraj 8.385 aktih (vodna dovoljenja in koncesije), več kot 10.000 primerov posebne rabe vode, ki imajo zelo majhen vpliv na vodni režim in stanje voda, pa je v postopku evidentiranja v vodno knjigo.

Good

Hranila, predvsem dušikove in fosforjeve snovi, so pomembna za rast alg in višjih rastlin, vendar v previsokih koncentracijah lahko vodijo do nezaželenih sprememb pri vodnih organizmih in v kakovosti morske vode. Dolgoletne meritve izbranih hranil v slovenskem morju kažejo, da so se njihove koncentracije opazno znižale. Tako je ekološko stanje slovenskega morja na podlagi hranil v zadnjih letih ocenjeno kot dobro ali zelo dobro.

Bad

Uvajanje novih tehnologij, z namenom zmanjševanja izpustov iz prometa, se je v zadnjem obdobju (2011-2020), tako v Sloveniji kot tudi v evropskih državah, močno povečalo med vsemi kategorijami vozil. Nove tehnologije se najhitreje uvajajo pri avtomobilih na dizelski pogon. Uvajanje novih tehnologij ter doseganje EURO standardov je v Sloveniji in v evropskih državah v najmanjši meri prisotno med mopedi in motocikli. V Sloveniji izstopa visok delež mestnih avtobusov ter težkih tovornih vozil, ki uporabljajo naprednejše, okolju prijaznejše tehnologije.