Izpusti toplogrednih plinov, predvsem metana in didušikovega oksida, so se od leta 1986 do 2022 v kmetijstvu zmanjšali za 16,3 %. Zmanjšanje je bilo največje v prašičereji, govedoreji ter na področju gnojenja kmetijskih rastlin. Hitro zmanjševanje izpustov je bilo značilno za prva leta tega obdobja do leta 2013. Od leta 2013 do leta 2016 so se izpusti povečali. Med letoma 2016 in 2021 so bili enakomerni ter se zmanjšali v letu 2022.

Bilančni presežek fosforja (P) v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2023 zmanjšal za 107 %. Zmanjšanje je posledica manjšega vnosa fosforja z mineralnimi in živinskimi gnojili ter povečevanja odvzema s pridelkom kmetijskih rastlin. Do leta 2003 so bili presežki med 11 in 16 kg P na hektar. Zatem so se presežki zmanjšali in so v zadnjem petletnem obdobju dosegli vrednost + 1 kg P na hektar. Glede na založenost kmetijskih tal, nadaljnje zmanjševanje presežka P na ravni države ni želeno.

V Sloveniji, odkupne cene najpomembnejših kmetijskih proizvodov sledijo trendom gibanja cen pomembnejših kmetijskih trgov, svetovnih ali v regiji. Cena žit je blizu ravni evropskega povprečja, cena govejega mesa je pod evropskim povprečjem, cena perutninskega in prašičjega mesa ter jajc pa nad evropskim povprečjem. Slovenija izstopa z odkupnimi cenami mleka, ki je najnižja med državami članicami EU.

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM₁₀), delcev manjših od 2,5 µm (PM_2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2022 zmanjšali za 23 %, 33 % in 8 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Slovenija je neto uvoznica hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva v celoti svojih potreb, še posebej pri zelenjavi, sadju, krompirju in prašičjem mesu. Dolgoročni trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe višja in stabilnejša pri živalskih proizvodih (mleko, jajca, goveje in perutninsko meso), z izjemo prašičjega mesa in medu, pri katerih se stopnja samooskrbe opazno znižuje. Presežki v proizvodnji se v analiziranem obdobju pojavljajo le pri mleku, govejem in perutninskem mesu, v nekaterih posameznih letih pri jajcih in medu, v zadnjih nekaj letih pa tudi pri koruzi za zrnje.