KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

Največ energije v gospodinjstvih se porabi za ogrevanje stanovanj. V obdobju 2009-2012 se je učinkovitost rabe energije zelo povečala, zlasti na račun povečanja učinkovitosti rabe energije za ogrevanje in povečanja učinkovitosti velikih gospodinjskih aparatov.

Bad

Leta 2025 je bilo s sredstvi v okviru programov kohezijske politike energetsko prenovljenih 57.118 m2 površin stavb javnega sektorja, kar je 38 % manj kot leto prej in najmanj v obdobju 2018–2025. V skladu s cilji iz DSEPS 2050, je bila v obdobju 2021–2025 načrtovana energetska prenova 1.150.000 m2 površin stavb javnega sektorja, dejansko pa je bila prenovljena le dobra polovica te vrednosti oz. 578.145 m2. Obveznost prenove 3 % skupne tlorisne površine javnih stavb iz EED se je z 11.

Neutral

Implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji je leta 2024 predstavljala 250 €/toe, kar je za 1 % več kot leto prej, a še vedno 15 % manj kot v letu 2016, ko je dosegla najvišjo raven v obdobju 2012–2024. V primerjavi z EU-27 je bila v letu 2024 za 0,7 % višja od povprečja EU-27, medtem ko je bila nižja od evropskega povprečja le v letih 2020–2022 zaradi začasnih kriznih ukrepov. Na gibanje stopnje vplivajo poleg davčne politike tudi spremembe v strukturi porabe energentov in energetska učinkovitost.

Neutral

Leta 2024 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki povzročajo minimalne izpuste TGP, priključenih 67 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež zvišal za skoraj 2 odstotni točki. Glede na leto 2017 se je delež zvišal za 5,4 odstotne točke.

Bad

Leta 2025 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 1,7 milijona evrov. S tem je bila 53 % višja kot leto prej. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, saj drugi programi zaenkrat ne omogočajo spremljanja neposredno doseženih učinkov projektov v industriji za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2025 izplačanih 22,6 milijona evrov nepovratnih sredstev oz.

Good

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2025 znašal 32,9 evrocenta nepovratne spodbude za 1 evro investicije, kar je 21 evrocentov manj kot leta 2024. K znižanju so največ prispevali projekti Eko sklada v okviru pozivov za sofinanciranje novih naložb v gradnjo visoko učinkovitih, skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena, pri katerih je bil finančni vzvod samo 13,3 evrocenta nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, projekti pa so v skupni vrednosti podprtih naložb predstavljali kar 73 %.