Kazalec prikazuje delež neskladnih vzorcev pitne vode zaradi mikrobioloških in kemijskih parametrov, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004-2021 ter fekalno onesnaženost po statističnih regijah v letu 2021. Kazalec posebej prikazuje fekalno onesnaženost - prisotnost bakterije Escherichia coli (v nadaljevanju: E. coli) ter kemijske parametre, od katerih so mejno vrednost ponekod vsako leto presegali pesticidi in nitrati (nitrati do leta 2015, in še 2018), v letu 2021 tudi nikelj, aluminij in železo ter število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam nitratov in pesticidov, v obdobju 2004–2021.

Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje, snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi ter je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v delih A in B Priloge I Pravilnika o pitni vodi.

Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Oskrbovalno območje je sistem za oskrbo s pitno vodo, sistem se lahko deli na več oskrbovalnih območij. Pravilnik o pitni vodi ureja oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na količino distribuirane vode na dan oziroma število prebivalcev na oskrbovalnem območju, ki jih v kazalcu združujemo v mala, srednja in velika, ki oskrbujejo po 50-500, 501-1.000, 1.001-10.000 in >10.000 prebivalcev; posebej prikazujemo mala s 50-500 prebivalcev, ker glede na druge velikostne razrede predstavljajo v največjem deležu nevarnost za zdravje ljudi zaradi fekalne onesnaženosti.

Kakovost pitne vode ni znana za prebivalce brez nadzora, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (112.977 oziroma 5,4 % prebivalcev), ki niso bili vključeni v monitoring. Poleg tega je pomanjkljiva tudi kemijska kakovost pitne vode za oskrbovalna območja, ki so vključena v monitoring in ki oskrbujejo 50-500 prebivalcev, to je pri 98.339 (4,6 %) uporabnikih.  Število prebivalcev, vključenih v monitoring pitne vode je ponekod ocenjeno.

Velika, srednja in deloma mala oskrbovalna območja (po >500 prebivalcev), ki oskrbujejo s pitno vodo skupaj 90,0 % prebivalcev Slovenije, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Okoli četrtina prebivalcev se oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava vode ni potrebna (23,8 % oz. 501.393 prebivalcev) na 21 oskrbovalnih območjih z več kot 1.000 prebivalcev, ki imajo podzemni vir vode brez vpliva površine ali površinske vode. Javnozdravstveni problem predstavljajo predvsem najmanjša oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-500 prebivalcev, zlasti zaradi mikrobiološke oziroma fekalne onesnaženosti in ki večinoma tudi nimajo določenih vodovarstvenih območij, ponekod nimajo ustreznega strokovnega upravljanja in priprave vode idr.

V letu 2021 je bilo pri rednih preskusih – parametri skupine A (2.751 odvzetih vzorcev na 873 oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala 94,6 % prebivalcev) mikrobiološko neskladnih 13,8 % vzorcev, od tega 1,8 % zaradi fekalne onesnaženosti - prisotna Escherichia coli (E. coli). Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij: pri najmanjših (s 50-500 prebivalcev) je bilo 4,1 % vzorcev neskladnih zaradi E. coli, pri malih s 501-1.000 prebivalci 0,4 % vzorcev, pri srednjih in velikih so bili vsi vzorci skladni (Slika VD8-1). V obdobju 2004-2021 se je mikrobiološka kakovost nekoliko izboljšala; v letu 2021 so bili v okviru rednih preskusov (skupina A), na srednjih in velikih oskrbovalnih območjih, vsi odvzeti vzorci skladni glede na E. coli. (Letopis NIJZ, 2010-2023).

Posamezni kemijski parametri so se določali v 464 vzorcih na 297 oskrbovalnih območjih, neskladnih je bilo skupaj 7 ali 1,5 % vzorcev. Po en vzorec je bil neskladen zaradi niklja in bentazona, skupaj z vsoto pesticidov, v dveh vzorcih desetil-atrazina ter indikatorska kemijska parametra: aluminija v 3 vzorcih in železa v 2 istih vzorcih (Letopis NIJZ, 2023).

V letu 2021 je bilo preseženim pesticidom izpostavljenih 28.780  uporabnikov na 3 oskrbovalnih območjih, niklju 1.850 uporabnikov na 1 oskrbovalnem območju, indikatorskim parametrom: aluminiju 3.652 ter železu 2.389 uporabnikov. Mejno vrednost vsako leto presega pesticid desetilatrazin, do leta 2017 tudi atrazin, občasno  bentazon,  metolaklor, pesticidi-vsota, v nekaterih letih: bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, metazaklor, mezotrion, permetrin, terbutilazin. Pod mejno vrednostjo so bili določeni še pesticidi diuron, klortoluron, metolaklor, desizopropil-atrazin, simazin, propazin, terbutilazin, desetil-terbutilazin, metalaksil in N,N-dietil-meta toluamid (mejna vrednost za pesticid je 0,10 µg/l) (Letopis NIJZ, 2023).

Nitrati so ponekod presegali mejno vrednost do leta 2015 in še 2018, v letu 2021 so bili tik pod mejno vrednostjo, 49 mg/l, pri 553 prebivalcih. Med posameznimi leti število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov niha, saj so ugotovljene koncentracije med leti nihale na meji, ali tik pod, ali tik nad mejno vrednostjo, prekoračitve mejnih vrednosti so bile večinoma minimalne (Tabela VD8-5 in Tabela VD8-6).

Na podlagi podatkov monitoringa pitne vode se v primeru mikrobiološke onesnaženosti pitne vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti ali drugih mikrobioloških indikacij, spiranje hišnega vodovodnega omrežja(tudi pri kemijskem onesnaženju npr. zaradi svinca). Ukrep nadomeščanja pitne vode se izvaja v primeru preseženih koncentracij nitratov za dojenčke, nosečnice in doječe matere ter v primeru preseženega svinca za vse otroke do 6. leta in nosečnice. Zaradi preseženih koncentracij pesticidov, se posebni ukrepi niso izvajali, tudi od leta 2004 ni bilo izdanih dovoljenj za odstopanje. V splošnem ti ukrepi niso zadostni za zagotavljanje skladnosti, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode že na vodnem viru. Na onesnaženih območjih koncentracije pesticidov in nitratov med posameznimi leti minimalno nihajo okoli mejnih vrednosti, poleg tega se za kemijske parametre iz dela B večinoma odvzame po 1 do 2 vzorca na leto v okviru občasnih preskušanj - parametrov skupine B.