Kazalec prikazuje delež neskladnih vzorcev zaradi mikrobiološke in kemijske onesnaženosti pitne vode, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004-2012 ter v primeru mikrobiološke onesnaženosti, tudi po statističnih regijah v letu 2012. Od mikrobiološke onesnaženosti kazalec prikazuje fekalno onesnaženost (prisotnost bakterije E.coli). Kemijsko je pitna voda onesnažena zaradi prisotnosti nitratov, pesticidov, arzena.

Poleg neskladnosti vzorcev prikazuje kazalec tudi število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov in nitratov v obdobju 2004–2012.

Pitna voda je voda v prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo oziroma vir (ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil). Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje; kadar ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi; in kadar je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v Pravilniku o pitni vodi (2004). 

Oskrbovalno območje je v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (2004) zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Pravilnik o pitni vodi ureja oskrbovalna območja v velikostne razrede, ki jih v kazalcu združujemo v mala, srednja in velika (50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev). Posebej omenjamo najmanjša oskrbovalna območja (50-500 prebivalcev) zaradi znatne mikrobiološke onesnaženosti, zlasti fekalne, podatki o kemijski kakovosti pa so zelo pomanjkljivi.

Kakovost pitne vode se v Sloveniji v obdobju 2004-2012 ni bistveno izboljšala, niti z vidika mikrobiološke niti kemijske onesnaženosti. Javnozdravstveni problem predstavlja predvsem mikrobiološka onesnaženost, zlasti fekalna, ki je značilna za male sisteme oziroma oskrbovalna območja. Ti sistemi ponekod nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ustreznega strokovnega upravljanja in priprave pitne vode. Dolgoročna rešitev je ukinitev neustreznih malih sistemov in priključitev prebivalcev na srednje in velike sisteme z upravljavcem ter urejenim strokovnim upravljanjem in nadzorom, sicer pa jih je treba ustrezno urediti.

V letu 2012 je bilo pri rednih preskusih (3.449 odvzetih vzorcev) 15 % mikrobiološko neskladnih vzorcev, 6,7 % zaradi E.coli. Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij; v razredu s 50-500 prebivalci je bilo mikrobiološko neskladnih 32 % vzorcev, 16 % zaradi E.coli. V obdobju 2004-2012 se je mikrobiološka kakovost rahlo izboljšala, zaradi prisotnosti E.coli se je na srednjih oskrbovalnih območjih izboljšala za skoraj 5 odstotnih točk, na velikih oskrbovalnih območjih pa za okoli 2 odstotni točki. Na malih oskrbovalnih območjih in skupno ni možna ocena trenda zaradi velike spremembe metodologije vzorčenja leta 2006 na oskrbovalnih območjih s 50-500 prebivalci, ki doprinesejo večino neskladnih vzorcev.

V okviru občasnih preskusov (359 odvzetih vzorcev v letu 2012), ki vključujejo tudi širok nabor kemijskih parametrov, za katere je mejna vrednost določena na podlagi neposredne nevarnosti za zdravje ljudi, so rezultati vzorcev pitne vode pokazali, da je bilo v obdobju 2004-2012 zaradi kemijskih parametrov (nitrati, pesticidi, arzen) neskladnih približno od 3 do 6 % vzorcev. Zaradi naravne vsebnosti arzena v tleh je lahko problematična tudi vsebnost arzena v pitni vodi, še posebej pri odjemalcih z lastno oskrbo. Presežena koncentracija arzena je bila le v letih 2006 in 2007, izpostavljenih je bilo 1.713 prebivalcev. V celotnem obdobju 2004-2012 se je delež kemijsko neskladnih vzorcev nekoliko zmanjševal, predvsem na velikih oskrbovalnih območjih (skupno za 4 odstotne točke).

V obdobju 2004-2012 so stalno presegali mejno vrednost pesticidi atrazin, desetilatrazin , občasno bentazon in metolaklor, drugi le v posameznem letu (metazaklor, bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, mezotrion, permetrin in terbutilazin). V letu 2012 je bilo preseženim koncentracijam pesticidov izpostavljenih 5 %  prebivalcev (105.443 ljudi), predvsem na severovzhodu in jugovzhodu Slovenije. V obdobju 2004-2012 se je delež izpostavljenih prebivalcev nitratom zmanjšal iz 0,6% (12.243 ljudi) na 0,2% (2.862 ljudi); večinoma so nitrati preseženi na območju ZZV Murska Sobota.

Na podlagi podatkov monitoringa se v primeru mikrobiološke onesnaženosti vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti ali nadomeščanje pitne vode za dojenčke ter noseče in doječe matere zaradi preseženih koncentracij nitratov. V splošnem ti ukrepi niso zadostni za zmanjšanje nadaljnjega tveganja na minimalno vrednost, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode. Na onesnaženih območjih namreč koncentracije pesticidov in nitratov, v posameznih letih, v glavnem minimalno nihajo okrog mejnih vrednosti, zato včasih ujamemo presežene koncentracije, včasih pa ne, saj se večinoma odvzame le po en vzorec na leto. Zato v posameznih letih ne moremo govoriti o izboljšanju, ki bi temeljilo na podlagi izvedenih sanacijskih ukrepov.