Kazalec prikazuje delež neskladnih vzorcev pitne vode zaradi mikrobiološke in kemijske onesnaženosti, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004-2017 ter v primeru mikrobiološke onesnaženosti po statističnih regijah v letu 2017. Od mikrobiološke onesnaženosti kazalec prikazuje fekalno onesnaženost - prisotnost bakterije E. coli., od kemijske onesnaženosti prikazuje kemijske parametre, pomembne za zdravje ljudi (Priloga I, Del B, Pravilnika o pitni vodi: kemijski parametri), od katerih so mejno vrednost vsako leto ponekod presegali pesticidi in nitrati (nitrati v letih 2016-7 niso bili preseženi, vendar je bila določena najvišja koncentracija 49 mg/l, to je tik pod mejno vrednostjo). Kemijski podatki so praviloma znani le za oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev.

Poleg neskladnosti vzorcev prikazuje kazalec tudi število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov in nitratov, v obdobju 2004–2017.

Pitna voda je voda v prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo oziroma vir (ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil). Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje; kadar ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi; kadar je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v delih A in B Priloge I Pravilniku o pitni vodi.

Oskrbovalno območje je glede na Pravilnik o pitni vodi zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega je kakovost vode približno enake kakovosti; oskrbovalno območje lahko predstavlja sistem za oskrbo s pitno vodo, lahko pa se sistem deli na več oskrbovalnih območij. Pravilnik o pitni vodi ureja oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na količino distribuirane vode na dan oziroma število prebivalcev na oskrbovalnem območju, ki jih v kazalcu združujemo v mala, srednja in velika (50-1.000, 1.001-10.000 in >10.000 prebivalcev).

Velika in srednja oskrbovalna območja (po >1.000 ljudi), ki oskrbujejo s pitno vodo skupaj 86 % prebivalcev, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Od tega se četrtina prebivalcev oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava ni potrebna (517.000 prebivalcev, na 17 oskrbovalnih območjih z več kot 5.000 prebivalcev, ki imajo podzemni vir vode - brez vpliva površinske vode). Javnozdravstveni problem predstavlja predvsem mikrobiološka onesnaženost, zlasti fekalna, ki je značilna za mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-1000 prebivalcev (zlasti 50-500 prebivalcev), ki večinoma nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ponekod ustreznega strokovnega upravljanja in priprave pitne vode.

V letu 2017 je bilo pri rednih preskusih (3.143 odvzetih vzorcev na vseh 866 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 94 % prebivalcev) neskladnih 11 % vzorcev, od tega 3 % neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti E. coli. Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij: pri malih je bilo 5,4 % vzorcev neskladnih zaradi E. coli, pri srednjih 0,6 % ter pri velikih 0,1 %.  V obdobju 2004-2017 se je mikrobiološka kakovost nekoliko izboljšala: zaradi prisotnosti E. coli se je na srednjih oskrbovalnih območjih izboljšala za okoli 6 odstotkov, na velikih oskrbovalnih območjih pa za okoli 2 odstotka. Na malih oskrbovalnih območjih in skupno ni možna ocena trenda zaradi velike spremembe metodologije vzorčenja na sistemih s 50-500 oseb, ki doprinesejo večino neskladnih vzorcev in pri katerih je fekalno onesnaženih še vedno okoli 7 % vzorcev.

V okviru občasnih preskusov (396 odvzetih vzorcev v letu 2017 na 286 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 89 % prebivalcev), ki vključujejo tudi širok nabor kemijskih parametrov, za katere je mejna vrednost določena na podlagi nevarnosti za zdravje ljudi (Del B Priloge I Pravilnika o pitni vodi) je bilo v obdobju 2004-2017 zaradi kemijskih parametrov neskladnih okoli 1 do 6 % vzorcev (neskladni parametri iz Dela B so bili: nitrati, pesticidi, arzen, svinec in nikelj); v letu 2017 je bil zaradi pesticidov in svinca neskladen 1 % vzorcev.

V obdobju 2004-2017 sta vsako leto presegala mejno vrednost pesticida atrazin in desetilatrazin, občasno bentazon in metolaklor, drugi le v posameznem letu (metazaklor, bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, mezotrion, permetrin in terbutilazin). Določeni so bili še pesticidi diuron, klortoluron, metolaklor, desizopropil-atrazin, simazin, propazin, terbutilazin, desetil-terbutilazin, metalaksil in N,N-dietil-meta toluamid (mejna vrednost za pesticide je 0,10 µg/l).

V letu 2017 se jev okviru rednih preskusov izvedlo dodatno preskušanje tudi za nekatere parametre skupne B (arzen, nitrat, pesticidi), glede na oceno tveganja in možnost pojavljanja. En vzorec je bil presežen zaradi neskladnosti parametra bentazon, en pa zaradi atrazina; arzen je bil v 9 oskrbovalnih območjih v razredu 50-500 prebivalcev določen v koncentraciji 1,4-3,7 µg/l (mejna vrednost je 10 µg/l). Najvišja izmerjena koncentracija nitrata, je v letu 2017 znašala 49 mg/l, kar je tik pod mejno vrednostjo 50 mg/l.

Glede na podatke iz monitoringa pitne vode je razvidno, da je bilo v letu 2017 preseženim koncentracijam pesticidov izpostavljenih okoli 28.900 prebivalcev, preseženim koncentracijam nitratov pa nihče. Med posameznimi leti je veliko nihanje števila izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov v pitni vodi. To je posledica nihanja koncentracij okoli mejne vrednosti, ne pa posledica izvajanja ukrepov za njihovo zmanjšanje, saj so koncentracije med leti nihale na meji ali tik pod ali nad mejno vrednostjo.

Presežena koncentracija arzena je bila ugotovljena v letih 2006 in 2007, izpostavljenih je bilo 1.713 prebivalcev, vodni vir je bil ukinjen. V letu 2017 je bila na enem oskrbovalnem območju presežena koncentracija svinca 17 µg/l Pb (mejna vrednost za svinec je 10 µg/l). Prisotnost svinca v pitni vodi je običajno posledica stika vode z materiali v stiku z vodo, ostanki svinčene vodovodne napeljave. Upravljavec je na tem mestu vzorčenja izvedel ukrep izpiranje hišnega vodovodnega omrežja, ob ponovnem vzorčenju je bila ugotovljena skladnost pitne vode. Na enem oskrbovalnem območju je bila presežena koncentracija železa 380 µg/l (mejna vrednost za železo je 200 µg/l). V pitni vodi je železo lahko prisotno tudi kot posledica uporabe sredstev za pripravo vode, ki ga vsebujejo, ali kot posledica korozije vodovodnega omrežja (rja). V enem vzorcu je bil presežen aluminij 278 µg/l (mejna vrednost za aluminij je 200 µg/l), ki je lahko prisoten tudi zaradi uporabe v sredstvih za pripravo vode.

Na podlagi podatkov monitoringa se v primeru mikrobiološke onesnaženosti vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti. Zaradi preseženih koncentracij nitratov se izvaja ukrep nadomeščanja pitne vode za dojenčke ter nosečnice in doječe matere. Zaradi preseženih koncentracij pesticidov, se posebni ukrepi niso izvajali, tudi ni izdanih dovoljenj za odstopanje. V splošnem ti ukrepi niso zadostni za zmanjšanje na minimalno koncentracijo, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode. Na onesnaženih območjih namreč koncentracije pesticidov in nitratov, med posameznimi leti minimalno nihajo okoli mejnih vrednosti, zato včasih ujamemo presežene koncentracije, včasih pa ne, saj se večinoma odvzame le po en vzorec na leto za občasna preskušanja. Zaradi nihanj koncentracij med posameznimi leti ne moremo govoriti o izboljšanju, ki bi temeljilo na podlagi izvedenih sanacijskih ukrepih.