Kazalec prikazuje delež neskladnih vzorcev pitne vode zaradi mikrobioloških in kemijskih parametrov, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij (v nadaljevanju OO), v obdobju 2004-2022 ter fekalno onesnaženost po statističnih regijah v letu 2022. Kazalec posebej prikazuje fekalno onesnaženost - prisotnost bakterije Escherichia coli (v nadaljevanju: E. coli) ter kemijske parametre, od katerih so mejno vrednost vsako leto ponekod presegali pesticidi in nitrati (nitrati do leta 2015, in še 2018), v letu 2022 tudi svinec ter število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam nitratov in pesticidov, v obdobju 2004–2022.

Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje, snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi ter je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v delih A in B Priloge I Pravilnika o pitni vodi.

Oskrbovalno območje, OO, je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. OO je sistem za oskrbo s pitno vodo; sistem se lahko deli na več OO. Pravilnik o pitni vodi ureja OO v velikostne razrede glede na količino distribuirane vode na dan oziroma število prebivalcev na OO, ki jih v kazalcu združujemo v mala, srednja in velika, ki oskrbujejo po 50-500, 501-1.000, 1.001-10.000 in >10.000 prebivalcev; posebej prikazujemo mala s 50-500 prebivalcev, ker glede na druge velikostne razrede predstavljajo v največjem deležu nevarnost za zdravje ljudi, predvsem glede fekalne onesnaženosti.

Kakovost pitne vode ni znana za prebivalce brez nadzora, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (130.356 oziroma 6,2 % prebivalcev), ki niso bili vključeni v monitoring. Pomanjkljivi so  tudi podatki o kemijski kakovosti pitne vode za OO, ki so vključena v monitoring ter oskrbujejo 50-500 prebivalcev, to je pri 96.701 (4,6 %) uporabnikih, ker je pogostnost in obseg preskušanih parametrov bistveno manjši v primerjavi z večjimi OO. Število prebivalcev, vključenih v monitoring pitne vode je ponekod ocenjeno, ali ni redno posodobljeno, lahko se tudi spreminja med letom.

Kakovost pitne vode je tesno povezana z okoljskimi dejavniki, saj onesnaženje vodnih virov, kot so kmetijski odtoki in industrijski izpusti, neposredno vpliva na zdravje prebivalcev. Zmanjšanje teh onesnaževal je ključno za zagotavljanje trajnostne oskrbe z varno pitno vodo.

Velika, srednja in deloma mala oskrbovalna območja (OO) z več kot 500 prebivalci, ki skupaj oskrbujejo 89,2 % oziroma 1.881.675 prebivalcev Slovenije, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Približno četrtina prebivalcev se oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava ni potrebna (22,7 % oziroma 479.148 prebivalcev), na 24 OO z več kot 1.000 prebivalci, kjer se uporablja podzemni vir vode brez vpliva površinskih virov. Javnozdravstveni izziv predstavljajo najmanjša OO, ki oskrbujejo 50-500 prebivalcev, predvsem zaradi mikrobiološke, zlasti fekalne onesnaženosti. Ta območja pogosto nimajo določenih vodovarstvenih območij, ponekod tudi nimajo ustreznega strokovnega upravljanja in priprave vode.

V letu 2022 je bilo pri rednih preskusih – parametri skupine A (2.738 odvzetih vzorcev na 863 OO, ki so oskrbovala 93,8 % prebivalcev) mikrobiološko neskladnih 18,8 % vzorcev, od tega 2,6 % zaradi fekalne onesnaženosti - prisotnost Escherichia coli (E. coli). Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo OO: pri malih s 50-1.000 prebivalcev je bilo neskladnih vzorcev zaradi bakterije Escherichia coli 4,6 % vzorcev, pri srednjih (1.001-10.000) 0,6 % in pri velikih (> 10.000) 0,2 % (Slika VD8-1). V obdobju 2004-2021 se je mikrobiološka kakovost nekoliko izboljšala; v letu 2022 se je v primerjavi z letom 2021 padla za 0,8 %. (Letopis NIJZ, 2010-2024)

Delež neskladnih vzorcev zaradi kemijskih parametrov pri občasnih preskusih – parametri skupine B v letu 2022 je 0,3 %. Pri občasnih preskusih (parametri skupine B) je bil v 1 vzorcu neskladen kemijski parameter pesticid desetil-atrazin, pri rednih preskusih (parametri skupine A) pa je bil neskladen 1 vzorec zaradi presežene mejne vrednosti kemijskega parametra svinca. (Letopis NIJZ, 2024)

V letu 2022 je bilo preseženem pesticidu desetil-atrazinu izpostavljenih 580  uporabnikov na 1 OO. Mejno vrednost je vsako leto presegal pesticid desetil-atrazin, do leta 2017 tudi atrazin, občasno  bentazon,  metolaklor, pesticidi-vsota, v nekaterih letih še: bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, metazaklor, mezotrion, permetrin, terbutilazin. Pod mejno vrednostjo so bili določeni pesticidi: diuron, klortoluron, metolaklor, desizopropil-atrazin, simazin, propazin, terbutilazin, desetil-terbutilazin, metalaksil in N,N-dietil-meta toluamid (mejna vrednost za pesticid je 0,10 µg/l) (Letopis NIJZ, 2024)

Nitrati so ponekod presegali mejno vrednost do leta 2015 in še 2018, v letu 2022 so bili tik pod mejno vrednostjo, 49 mg/l, pri 553 prebivalcih. Med posameznimi leti število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov niha, saj so ugotovljene koncentracije med leti nihale na meji, ali tik pod, ali tik nad mejno vrednostjo, prekoračitve mejnih vrednosti so bile večinoma minimalne (Tabela VD08-5 in Tabela VD08-6).

Na podlagi podatkov monitoringa pitne vode se v primeru mikrobiološke onesnaženosti pitne vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti ali drugih mikrobioloških indikacij, spiranje hišnega vodovodnega omrežja (tudi pri kemijskem onesnaženju npr. zaradi svinca). Ukrep nadomeščanja pitne vode se izvaja v primeru preseženih koncentracij nitratov za dojenčke, nosečnice in doječe matere ter v primeru preseženega svinca za vse otroke do 6. leta in nosečnice. Zaradi preseženih koncentracij pesticidov se posebni ukrepi niso izvajali, tudi od leta 2004 ni bilo izdanih dovoljenj za odstopanje. V splošnem ti ukrepi niso zadostni za zagotavljanje skladnosti, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode že na vodnem viru. Na onesnaženih območjih koncentracije pesticidov in nitratov med posameznimi leti minimalno nihajo okoli mejnih vrednosti, poleg tega se za kemijske parametre iz dela B večinoma odvzame po 1 do 2 vzorca na leto v okviru občasnih preskušanj - parametrov skupine B.