Izpusti težkih kovin so se v Sloveniji v obdobju 1990-2021 zmanjšali, kar lahko v veliki meri pripišemo tako izvrševanju zakonodaje Evropske unije kot izboljšanem nadzoru in uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij.

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v Sloveniji v obdobju 1990-2021 zmanjšali za 81 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti žveplovih oksidov, kar za 98 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 66 %, izpusti amonijaka pa za 22 %. Izpusti žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in amonijaka so bili leta 2021 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje. Slovenija je tudi izpolnila vse zaveze o zmanjšanju izpustov v primerjavi z letom 2005.

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se v Sloveniji od leta 1990 do leta 2021 zmanjšali za 62 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 66 %, ogljikovega oksida za 70 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 54 % ter metana za 26 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona.

V letu 2023 v Sloveniji beležimo upad števila in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij (FRO): evidentirali smo 1070 FRO v skupni površini 3225,44 ha. S tem se je stanje približalo tistemu iz leta 2017, saj se je v primerjavi z letom 2020 število FRO zmanjšalo za 62, v skupni površini pa za 469,83 ha.

Več kot polovica stanovanj/hiš v Sloveniji je bila zgrajena pred letom 1980 oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom. V njihovi prenovi leži največji potencial zmanjšanja vplivov na okolje in znižanja porabe energije. Hkrati je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj/hiš - relativno visok. Ta gospodinjstva imajo tudi največ težav s stanovanjskimi razmerami oziroma stanovanjsko prikrajšanostjo in prenaseljenostjo.