Število prebivalcev se v Sloveniji povečuje. V letu 2021 je znašalo 2,109 milijona. Naravni prirast se je malce povišal v primerjavi z letom 2020, vendar ostaja negativen  (-4,3 oseb na 1.000 prebivalcev). Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev se je zmanjšal na 1,2. Slovensko prebivalstvo se stara. Rast prebivalstva lahko povečuje povpraševanje po naravnih virih in povzroča pritiske na ekosisteme. Projekcije prebivalstva za prihodnost kažejo, da se bo do leta 2100 število prebivalcev v Sloveniji močno zmanjšalo (na 1.888.364). 

Pričakovana življenjska doba se je v letu 2020 skrajšala na račun epidemije Covid-19, ki je povečala umrljivost, predvsem pri starejših od 60 let. V letu 2021 je bila v Sloveniji pričakovana življenjska doba za moške 77,7 let, za ženske pa 83,8. Med EU-27 državami sta najdaljšo pričakovano življenjsko dobo žensk zabeležili Francija (86,2) in Španija (86,2). Za moške pa Švedska (81,3). Umrljivost dojenčkov na 1.000 živorojenih je v Sloveniji v letu 2021 znašala 1,8, kar je najmanj med vsemi državami EU-27.

V Sloveniji število podjetij, registriranih po ISO 14001 ter shemi EMAS in število podeljenih okoljskih marjetic postopoma narašča. V letu 2021 se je močno povečalo število ISO 14001 certifikatov (za 63), v letu 2022 pa okoljskih marjetic (za 15). Po številu podeljenih standardov ISO 14001 ter okoljskih marjetic na milijon prebivalcev sodi Slovenija v evropskem merilu nad povprečje EU-27. Nekoliko slabše je na področju EMAS, kjer se Slovenija v skupini držav EU-27 uvršča pod njihovo povprečje.

Indeks srečnega planeta (HPI) države razvršča po tem, kako učinkovito zagotavljajo svojim prebivalcem pogoje, da živijo dolgo in srečno življenje brez pretiranega izčrpavanja naravnih virov. Slovenija se  je glede na HPI v letu 2019 uvrstila na 53. mesto na svetu (izmed 152. držav, vključenih v izračun) in na 12. mesto med državami EU-27 in Združenim kraljestvom.  Kljub temu, da se je v Sloveniji med letoma 2016 in 2019 ekološki odtis na prebivalca povečal, pa se je vrednost HPI povečala iz 44,5 na 47,9.

V obdobju 1980-2021 so v državah članicah EU-27 ekstremni dogodki, povezani s spreminjanjem podnebja, povzročili gospodarsko izgubo v vrednosti 560 milijard EUR, od tega 56,6 milijard v letu 2021.  Podnebni ekstremi so vse pogostejši. Brez dodatnega ukrepanja je v prihodnjih letih pričakovati še večjo gospodarsko škodo. Tudi v Sloveniji je moč opaziti tovrsten trend. Razlika med obdobjem 1980-2015 in 1980-2021 znaša kar 2,38 milijarde evrov. V primerjavi s prejšnjim obdobjem (1980-2020) pa razlika znaša 1,01 milijarde evrov.