Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti je leta 2023 znašalo 1.445 GWh. Večji del novega prihranka, 65 %, je bil tokrat dosežen z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance, kjer je bil izveden velik projekt izgradnje plinsko parne enote toplarne. Od ciljne vrednosti za leto 2023 so bili novi prihranki višji za več kot 200 %. Preseženi so bili tudi potrebni skupni letni prihranki za leto 2023 (za 100 %) in potrebni kumulativni prihranki za obdobje 2021–2023 (za 70 %).

Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, so se v obdobju 2000–2024 povečale iz 4.554 ha na 6.414 ha, njihov delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi pa od 0,9 % na 1,3 %. Poraba vode na hektar namakanih zemljišč, ki je močno odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, se je po letu 2000 zmanjšala. Slovenija spada v krog držav EU z najmanjšim deležem kmetijskih zemljišč v uporabi pripravljenih za namakanje.

Raba primarne energije je leta 2023 znašala 6.071 ktoe in se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 4,1 %. Zmanjšanje je posledica zmanjšanja rabe končne energije, medtem ko je bila proizvodnja električne energije v primerjavi z letom 2022, predvsem zaradi boljših hidroloških razmer, večja. Raba primarne energije je bila od indikativne ciljne vrednosti za leto 2023 iz NEPN 2020 nižja za 604 ktoe (- 9 %), od vrednosti iz NEPN 2024 pa za 364 ktoe (- 5,6 %). Indikativna letna vrednost je bila tako dosežena.

Raba končne energije je leta 2023 znašala 4.491 ktoe in se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 5 %. Do zmanjšanja je prišlo v vseh sektorjih, z izjemo ostale rabe. Od indikativne ciljne vrednosti za leto 2023 iz NEPN 2020 je bila raba končne energije nižja za 380 ktoe (- 7,8 %), od vrednosti iz NEPN 2024 pa za 282 ktoe (- 5,9 %). Indikativna letna vrednost je bila tako dosežena. V obdobju 2000‒2023 se je raba končne energije zmanjšala za 1 %. Največ energije, 41 %, se je leta 2023 porabilo v prometu, sledili so sektorji industrija (24 %), gospodinjstva (22 %) in ostala raba (13 %).

Skupni izpusti TGP v sektorju ETS so že šesto leto zapored zabeležili letno zmanjšanje, leta 2023 so se znižali za skoraj 6 % ter s tem dosegli najnižjo vrednost v opazovanem obdobju. Zmanjšanje je posledica precej nižjih izpustov TGP v vseh skupinah, največ v skupini predelovalnih dejavnostih. Na ravni EU je za sektor ETS sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005, kar je skupni cilj za EU in po državah članicah ni dalje diferenciran. Slovenija za ta sektor nima zastavljenega posebnega cilja.