Bilančni presežek fosforja (P) predstavlja razliko med vnosom P na kmetijska zemljišča in odvzemom P s kmetijskih zemljišč s pridelkom kmetijskih rastlin. Skupen vnos je vsota P, ki ga na kmetijska zemljišča vnesemo z živinskimi gnojili, z mineralnimi gnojili, z drugimi organskimi gnojili (blata čistilnih naprav, komposti, digestati) ter P, ki pride na kmetijska zemljišča s semenom in sadilnim materialom. Odvzem P predstavlja P v pospravljenih rastlinskih pridelkih. Dolgoleten bilančni presežek P vodi v povečanje zalog P v tleh in predstavlja potencialno nevarnost za vode, dolgoleten bilančni primanjkljaj P pa predstavlja potencialno tveganje za zmanjšanje rodovitnosti tal. Pri tem je treba izpostaviti, da gre za potencialno tveganje, saj je dejansko tveganje odvisno od številnih dejavnikov, kot so založenost tal s P, meteorološke razmere, sposobnost tal za vezavo P, načini kmetovanja itd. Za razliko od dušika (N), za katerega je značilno razmeroma hitro prehajanje iz tal v vode in zrak, je P v tleh razmeroma stabilen. Problematični so lahko dolgoročni presežki/primanjkljaji P, presežki/primanjkljaji v posameznih letih pa nimajo večjega vpliva na okolje in rodovitnost tal.

Bilančni presežki P so prikazani v tonah na ravni države in v kilogramih P na hektar kmetijske zemlje v uporabi. Predstavljeni so podatki za obdobje 1992–2024. Prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema ter podana primerjava z izbranimi državami Evropske unije v obdobju 2010-2021.

V strukturi vnosa fosforja (P) na kmetijska zemljišča v zadnjih petih letih (2020–2024) prevladujejo živinska gnojila (60 %), sledijo mineralna gnojila (37 %), druga organska gnojila 2,6 %) ter seme in sadilni material (0,6 %). Največ P odvzamemo s kmetijskih zemljišč s krmo s trajnega travinja (60 %), sledi odvzem z žiti (25 %) in zeleno krmo z njiv (13 %). Analiza trenda kaže, da se je v obdobju 1992–2024 skupni vnos P na kmetijska zemljišča zmanjšal od 14.514 t P na 7.844 t P, oziroma za 46 %. Zmanjšal se je tako vnos P z mineralnimi (–69 %) kot z živinskimi gnojili (–19 %). Odvzem P s kmetijskimi pridelki se je v obravnavanem obdobju povečeval. Analiza trenda kaže povečanje od 6.795 na 8.700 t P, oziroma za 28 %.

Bilančni presežek P kaže jasen trend zmanjševanja. Za obdobje do leta 2003 so bili značilni presežki med 11 in 16 kg P na hektar. Zatem so se presežki zmanjšali in so v zadnjem petletnem obdobju dosegli vrednost +0,4 kg P na hektar. Analiza trenda kaže, da se je bilančni presežek P v obdobju 1992–2024 zmanjšal za 109 % (od 14,9 na -1,4 kg P na hektar), pomeni za približno 0,5 kg P na hektar letno. Za bilančni presežek P so značilna precejšnja nihanja med leti. Velike razlike so pogojene predvsem z različnimi vremenskimi razmerami, ki vplivajo na odvzem P s pridelkom kmetijskih rastlin.

Realna primerjava bilnačnega presežka z drugimi članicami EU ni mogoča. Na voljo so podatki za 15 država, s tem da ni podatkov za države, ki so v preteklosti izkazovale največje presežke (Malta, Ciper, Irska, Nizozemska, Danska, Belgija; podrobnosti v KM025 Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu, verzija 2024). Med državami z dostopnimi podatki je Slovenija v skupini petih držav s presežki 1–3 kg P/ha (Slovenija, Latvija, Italija, Litva, Francija), ki sledijo skupini s presežki nad 3 kg P/ha (Španija, Hrvaška, Portugalska).

Rezultate o bilančnih presežkih P je treba interpretirati v povezavi s podatki o založenosti tal s tem elementom. Potencialno tveganje za onesnaženje voda predstavljajo prevelike zaloge P v tleh in s tem tudi v talni raztopini. Slovenija je med državami z najmanjšimi zalogami rastlinam dostopnega P v kmetijskih tleh v Evropi (Panagos in sod., 2022). Rezultati analiz tal kažejo, da imamo v Sloveniji več težav s pomanjkanjem fosforja v tleh kot pa s presežki. V povprečju 79 % travniških in 44 % njivskih tal ne dosega optimalne založenosti s fosforjem, optimalna založenost pa je presežena na 9 % travniških in 26 % njivskih tal (Babnik in sod., 2011). Nadaljnje zmanjševanje presežka P na ravni države zato ni želeno. Ugodno je, da je za živinorejske kmetije, ki razpolagajo z velikimi količinami P v živinskih gnojilih, značilen tudi velik odvzem P s pridelki (73 % skupnega odvzema predstavlja odvzem s krmo s trajnega travinja in z zeleno krmo z njiv).