KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Čeprav je med novimi registriranimi osebnimi avtomobili v Sloveniji četrtina avtomobilov na električni ali hibridni pogon, njihov delež med vsemi osebnimi vozili dosega le okoli 3 %. To je posledica dejstva, da se gospodinjstva redko odločajo za nakup novih avtomobilov, kar pomeni visoko povprečno starost avtomobilov nad 10 let in bo še dolgo trajalo, da bo naš vozni park postal manj energetsko potraten. Slovenija se po deležu prvih registracij novih osebnih avtomobilov na električni pogon uvršča v spodnjo četrtino evropskih držav.


Kazalec prikazuje podatke o deležu gospodinjstev, ki so ali brez osebnega avtomobila ali imajo v lasti enega ali več osebnih avtomobilov. Poleg tega kazalec prikazuje delež električnih in hibridnih avtomobilov v Sloveniji in v drugih evropskih državah, javno mnenje o starosti obstoječih avtomobilov ter mnenje gospodinjstev o verjetnosti nakupa novega vozila in pripravljenosti za nakup električnega vozila.


Grafi

Slika RE05-1: Število avtomobilov v gospodinjstvu, Slovenija, 2010-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
0 [%] 1 [%] 2 [%] 3 ali več [%]
2010 14 45 30 11
2011 15 45 29 11
2012 20 43 25 12
2015 8 51 33 8
2017 4 48 37 10
2019 9 49 32 9
2022 7,72 49,44 31,96 9,74
Slika RE05-2: Mesečni dohodek gospodinjstev brez avtomobila, Slovenija, 2010-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
do 690 EUR [%] 691 EUR - 1.380 EUR [%] 1.381 EUR - 2.070 EUR [%] 2.071 EUR - 2.760 EUR [%] nad 2.761 EUR [%] ne vem, b.o. [%]
2010 43 11 3 0 0 0
2011 51 21 3 0 0 0
2012 50 15 4 2 0 0
2015 39 11 1 0 0 0
2017 14 8 1 0 0 0
2019 22 13 2 5 3 0
2022 23,49 10,22 4,06 1,93 2,60 13
Slika RE05-3: Starost vseh obstoječih avtomobilov v gospodinjstvih, Slovenija, 2010-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
do 2 let [%] 2 do 4 let [%] 5 do 9 let [%] 10 do 14 let [%] nad 15 let [%] ne vem [%]
2010 12 30 48 28 13 0
2011 9 31 47 41 15 1
2012 7 28 49 44 15 1
2015 11 23 46 41 19 1
2017 11 21 45 41 24 1
2019 13,61 24,57 46,23 45,07 30,67 0
2022 11,16 28,89 44,08 40,94 32,89 8,33
Slika RE05-4: Verjetnost za nakup novega avtomobila v naslednjih 12 mesecih, Slovenija, 2010-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
niti niti, ni verjetno, sploh ni verjetno [%] je verjetno, zelo je verjetno, zagotovo [%]
2010 92 9
2011 90 10
2012 93 6
2015 88 10
2017 79 19
2019 78 16
2022 78 17
Slika RE05-5: Verjetnost za nakup električnega avtomobila v naslednjih 12 mesecih, Slovenija, 2010-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
niti niti, ni verjetno, sploh ni verjetno [%] je verjetno, zelo je verjetno, zagotovo [%]
2010 88 12
2011 95 5
2012 95 6
2015 89 9
2017 82 15
2019 84 10
2022 88 7
Slika RE05-6: Delež prvih registracij: osebna vozila na električni pogon, Eurostat, 2021
Viri:

EUROSTAT (2021)

Prikaži podatke
2021 [%]
Norveška 63,74
Islandija 26,90
Nizozemska 19,75
Švica 19,18
Švedska 18,95
Lihtenštajn 17,95
Avstrija 13,91
Nemška 13,58
Danska 13,33
Finska 10,31
Francija 9,84
Portugalska 9,24
Irska 8,47
Malta 7,92
Belgija 5,80
Romunija 5,23
Litva 4,53
Madžarska 3,53
Latvija 3,28
Slovenija 3,26
Hrvaška 3,18
Španija 2,81
Estonija 2,15
Ciper 0,74
Poljska 0,51
Slika RE05-7: Delež gospodinjstev, ki se bodo verjetno, zelo verjetno ali zagotovo odločila za nakup električnega vozila v prihodnjih 12 mesecih (po združenih statističnih regijah), Slovenija, 2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
  2019 2022
  2019 2022
pomurska, podravska 15 (N=213) 7 (N=209)
koroška, savinjska, zasavska 9 (N=187) 10 (N=181)
posavska, jugovzhodna Slovenija 5 (N=99) 8 (N=102)
osrednjeslovenska, gorenjska 11 (N=351) 6 (N=359)
primorsko-notranjska, obalno-kraška, goriška 7 (N=137) 8 (N=135)

Cilji

 

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje, ki so pomembni z vidika odnosa prebivalstva do lastništva novih baterijskih električnih vozil in plug-in hibridnih vozil, kot so:

  • Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
  • Zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
  • Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
  • Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
  • Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko 
  • Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev 
  • Krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja  

Poemn povečanja deleže rabe baterijskih in električnih vozil poudarja tudi Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN, sprejet na Vladi RS 27.2.2020) ter evropski Zeleni dogovor (The Green Deal).


Lastništvo osebnih avtomobilov, ki je v tesni povezavi z njihovo rabo, v Sloveniji že dalj časa doživlja nadpovprečno rast – v zadnjih 20 letih se je skoraj podvojilo. Posledično se povečuje se tudi število lastniških osebnih avtomobilov na gospodinjstvo. Povprečno slovensko gospodinjstvo je imelo leta 2021 za polovico več avtomobilov kot leta 1991. (PR11)

Rezultati raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022 so pokazali, da ima slaba polovica (2022: 49 %, 2019: 49 %) anketiranih gospodinjstev v lasti en avtomobil, slaba tretjina (2022: 32 %, 2019: 32 %) ima dva avtomobila, desetina (2022: 10 %, 2019: 9 %) gospodinjstev pa tri avtomobile ali več. Deleži ostajajo enaki kot tri leta poprej (REUS 2019). Primerjava z merjenji od leta 2010 pokaže, da je bil delež gospodinjstev brez avtomobila v letu 2015 prvič nižji od desetine. Takšen ostaja tudi v vseh naslednjih merjenjih (2022: 8 %, 2019: 9 %, 2017: 4 %, 2015: 8 %, 2012: 20 %, 2010: 14 %). Podrobnejša analiza je pokazala, da so več kot tri četrtine (77 %) gospodinjstev brez avtomobila prejemale nizke mesečne dohodke (do vključno 1.380 EUR) ali pa dohodka niso želela navesti. To kaže, da je višina mesečnega dohodka med glavnimi razlogi, da gospodinjstva nimajo avtomobila.

Kot je razvidno iz kazalca ravnanja z energijo »[OP10] Odnos javnosti do porabe goriva v prometu v Sloveniji«, se je skupni delež vseh registriranih osebnih avtomobilov na električni in hibridni pogon v obdobju od leta 2014 do 2021 povečal z 0,1 % na 2,7 %. Delež je sicer majhen, ker je v Sloveniji povprečna starost avtomobilov več kot deset let, novih avtomobilov pa je relativno malo. Razveseljiv je predvsem podatek o deležu novih osebnih avtomobilov na električni in hibridni pogon med prvimi registracijami novih osebnih vozil. Do leta 2016 je ta delež znašal manj kot 1 %, v letu 2022 pa je bilo tovrstnih vozil že četrtino. Največji skok je zabeležen med letoma 2020 do 2021, tj. za 10  odstotnih točk (SURS, 2022: 25 %, 2021: 19 %, 2020: 9 %, 2016: 0,9 %).

Povprečna starost voznega parka osebnih avtomobilov v Sloveniji se neprestano viša; v zadnjih tridesetih letih se je povečala za slaba štiri leta - s 6,8 let v letu 1992 na 10,6 let v letu 2021. V starostni sestavi osebnih avtomobilov zadnjih dvajset let stalno povečuje delež vozil, starejših od 12 let, in sicer vsako desetletje za okoli 50 %. V istem obdobju hkrati stalno upada delež osebnih avtomobilov, starih manj kot tri leta in sicer vsako desetletje za okoli 30 %. Intenzivno staranje vozil pomeni, da se v Sloveniji nove tehnologije uvajajo počasneje in da je vozni park večinoma okolju manj prijazen. (PR12)

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022 je pokazala, da ima največ gospodinjstev vsaj en avtomobil, ki je star 5 do 9 let (44 %) oziroma 10 do 14 let (41 %). V primerjavi z letom 2010 je delež avtomobilov, starih do 2 leti, ostal praktično nespremenjen (2022: 11 %, 2010: 12 %). Tudi delež avtomobilov, starih od 2 do 4 let, ostaja podoben (2022: 29 %, 2010: 30 %). Enako velja za delež avtomobilov, starih od 5 do 9 let (2022: 44 %, 2010: 48 %). Močno se je povečal delež starejših avtomobilov, in sicer za 13 odstotnih točk v kategoriji od 10 do 14 let (2022: 41 %, 2010: 28 %) in za 20 odstotnih točk v kategoriji nad 15 let (2022: 33 %, 2010: 13 %). Kot kaže, je trend glede voznega parka v Sloveniji podoben škarjam; vse več je gospodinjstev, ki imajo zelo stare in, posledično, energetsko potratne avtomobile, vse več pa je tudi gospodinjstev, ki kupujejo avtomobile na zeleni pogon. To pomeni, da so med prebivalstvom vse večje razlike v standardu, zato najrevnejši brez pomoči države svojega avtomobila ne bodo zmogli zamenjati za energetsko bolj učinkovitega.
Delež gospodinjstev, ki so odgovorila, da bodo v naslednjih 12 mesecih verjetno, zelo verjetno ali zagotovo kupila nov avtomobil, je za 8 odstotnih točk višji kot leta 2010 (2022: 17 %, 2010:  9 %). V letu 2012 se je za nakup novega avtomobila izreklo najmanj gospodinjstev (6 %), v letu 2017 pa največ (19 %). Zato lahko sklepamo, da trend ostaja v pozitiven kljub precejšnjim medletnim nihanjem.

Iz kazalca ravnanja z energijo »[OP10] Odnos javnosti do porabe goriva v prometu v Sloveniji«, je v zadnjih dveh merjenjih raziskave REUS razviden močan dvig deleža gospodinjstev, ki načrtujejo nakup avtomobila na električni pogon (REUS, 2022: 16 %, 2019: 9 %, 2010: 1%), in deleža gospodinjstev, ki načrtujejo nakup novega avtomobila na hibridni pogon (REUS 2022: 11 %, 2019: 5 %, 2010: 0 %). Iz istega kazalca je še razvidno, da je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) leta 2022 5 % registriranih novih avtomobilov na električni pogon, 20 % pa na hibridni. To lahko pomeni, da se gospodinjstva pri uresničevanju svojih načrtov za nakup vozila na alternativni pogon na koncu večinoma raje odločajo za avtomobile na hibridni pogon, kar je posledica več dejavnikov (npr. cena avtomobila, obstoječa infrastruktura).

Delež anketiranih gospodinjstev, ki nimajo električnega avtomobila in so na vprašanje »Kako verjetno bi se v vašem gospodinjstvu v naslednjih 12 mesecih odločili za nakup električnega vozila?« odgovorila »zagotovo«, »zelo verjetno« ali »verjetno« med leti 2010 in 2022 niha med 5 % in 15 %, kar je verjetno posledica gospodarske situacije in sprememb različnih vrst ugodnosti s strani države (REUS, 2022: 7 %, 2017: 15 %, 2015: 9 %, 2011: 5 %, 2010: 12 %). V zadnjih dveh merjenjih se je povečal delež gospodinjstev, ki so odgovorila »ne vem« (2022: 5%, 2019: 6%, 2010: 0 %).

Po podatkih EUROSTAT (2021) se Slovenija po deležu prvih registracij električnih osebnih avtomobilov (3,3 %) med 25 državami EU uvršča šele na skromno 20. mesto. Daleč največ registracij beleži Norveška (63,7 %). Sledijo Islandija (26,9 %), Nizozemska (19,8 %), Švica (19,2 %) in Švedska (18,9 %). V dveh državah električna vozila ne dosegajo  ne dosegata niti enega odstotka vseh novih registriranih vozil. To sta Ciper (0,7 %) in Poljska (0,5 %).

Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah so zaradi majhnih vzorcev podatki za določene regije združeni. Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta črta.

Analiza podatkov raziskave REUS kaže, da je bil leta 2022 delež gospodinjstev, ki se bodo verjetno, zelo verjetno ali zagotovo odločila za nakup električnega vozila v prihodnjih 12 mesecih med gospodinjstvi brez električnega avtomobila enakomerno razporejen po vseh združenih statističnih regijah (6 % – 10 %).

 


Metodologija

Cilji povzeti po: 

 

Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.

Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.

Obdobje prikaza podatkov: 2010-2023

Datum zajema podatkov za kazalec: 20.06.2022

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017, 2019 in 2022.

Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev. 

Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.

Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.

Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:

  • število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva. 

V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.

Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 naprej smo odgovore zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). 

Informacije o kakovosti kazalca:

Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi. Edino pri interpretaciji segmentacije je treba upoštevati spremembo metodologije leta 2017, kar pa ne vpliva bistveno na primerljivost.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.

 

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev. 

Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)

Relevantnost: 1

Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, primorsko-notranjska, goriška, obalno-kraška.

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

SURS, 2023: Osebni avtomobili, avtobusi in tovorna vozila konec leta (31.12.) ter prve registracije teh vozil po vrsti vozila, pogona in goriva, Slovenija, letno, URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2222109S.px (23.6.2023).

SURS, 2022: Vsak peti prvič registrirani novi osebni avtomobil hibrid. URL: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10910 (23.6.2023).

EUROSTAT, 2021: New registrations of passenger cars by type of motor energy, European Statistics, URL: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ROAD_EQR_CARPDA__custom_4851630/default/table?lang=en (23.6.2023).

 


Related indicators