Kazalec prikazuje delež sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme v obdobju 2010 – 2021 za različne starostne skupine otrok (0-4 leta, 5-9 let in 10-14 let) in prostorski prikaz bolnišničnih obravnav  zaradi  astme  pri  otrocih  in  mladostnikih (od  0  do  19  let)  v obdobju 2016 - 2020.  Za leto 2019 je narejena tudi primerjava Slovenije z EU, ki prikazuje delež ljudi z astmo.  

Astmatične napade povzročajo onesnaževala zunanjega zraka in alergeni, ki so prisotni v notranjem zraku. Številne študije opisujejo, kako onesnažen zrak, ki je posledica onesnaževanja zaradi prometa, povzroča astmatične napade pri otrocih in zelo verjetno tudi povečano obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja (Health Effects Institute, 2010). Številne epidemiološke študije, opravljene v Evropi in drugje po svetu, kažejo povezavo med izpostavljenostjo PM₁₀ ter zdravjem otrok, ki so še posebej ranljiva družbena skupina (Cohen et al., 2004). Delci se nahajajo povsod, kjer živimo ljudje, vir pa predstavlja promet, pridobivanje energije, ogrevanje stanovanj, industrija. Še posebej so nevarni delci, manjši od 10 µm, saj lahko prodrejo globoko v pljuča (Brunekreeft, 2002) in povzročajo bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja. Povišane koncentracije lahko vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav.

Astma je kronično vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal in dražilnih snovi v zraku. Izpostavljenost različnim, tako imenovanim sprožilcem astme ( virusi, tobačni dim, onesnažen zrak, pršice, plesni) (Hakimek  in Tripodi, 2013), povzroči občasno in začasno zoženje dihalnih poti, ki se kaže kot težko dihanje, piskanje v pljučih in kašelj (Šuškovič in Košnik, 2006). Znaki alergijskega vnetja nosne sluznice in očesne veznice so kihanje, zamašen nos ter srbenje nosu, oči ali grla. Pri razvoju astme in alergijskih bolezni pri otrocih gre za kompleksno medsebojno vplivanje okolja, genetskih dejavnikov in imunskega sistema (Marshall, 2004; ISAAC Steering Committee, 1998).

Število bolnikov z alergijskimi boleznimi in astmo se v Evropi zvišuje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi imelo približno 20 % svetovnega prebivalstva alergijske bolezni. Pri razvoju astme in alergijskih bolezni pri otrocih gre za kompleksno medsebojno vplivanje okolja, genetskih dejavnikov in imunskega sistema (WHO, 2006; Green, 2003). Povečano tveganje za nastanek astme obstaja tudi pri otrocih, ki živijo v prostorih, kjer je v večji meri prisotna vlaga, plesen, pršice, hišne živali in kjer starši kadijo.

Astma je pomembna bolezen otroške dobe in glavni vzrok za hospitalizacije otrok, mlajših od 15 let. V Sloveniji so na voljo podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi astme in ostalih dihalnih obolenj. V Sloveniji spremljamo bolnišnične obravnave otrok v krajih, kjer poteka redni monitoring onesnaženega zraka (Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in Zagorje ob Savi). V letu 2021 je bilo številčno največ sprejemov v bolnišnico z astmo obolelih otrok v Ljubljani in Mariboru (po 6). Delež sprejemov v bolnišnico v letu 2021 zaradi astme je bil pri otrocih starih 0-4 let 0,11 %, pri otrocih, starih 5-9 let  0,61 %, pri otrocih, starih 10-14 let pa 0,54 %. Število sprejemov v bolnišnico zaradi astme je nizko, kar kaže na to, da so otroci z astmo v Sloveniji dobro ambulantno vodeni in prejemajo ustrezno terapijo, ki preprečuje poslabšanje astme in zato hospitalizacija ni potrebna. V obdobju 2016 do 2020 je bilo največ sprejemov v bolnišnico z astmo obolelih otrok iz občin Kostel, Kobilje in Trzin (NIJZ, 2022a, NIJZ, 2022b). Pričakovali bi, da je največ obolelih otrok v občinah, ki so večja, razvitejša in posledično bolj onesnažena, vendar pa je več dejavnikov, ki vplivajo na razvoj in potek bolezni.

Primerjava podatkov Slovenije s podatki nekaterih držav v Evropi kaže, da je bil leta 2019 največji delež ljudi z astmo na Finskem (9,4), sledi ji Nemčija (8), Norveška (7,9) in Francija (7,8). 

Novejše raziskave kažejo povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaženemu zraku z delci PM₁₀ in povečano pogostnostjo astme pri otrocih, predvsem tistih, ki živijo v bližini prometne ceste. V splošnem velja, da je tveganje za astmo pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste približno za 50 % večje, kot za otroke, ki živijo več kot 150 m od ceste (McConnell R et al., 2006). Onesnažen zrak, ki je posledica prometa, povzroča astmatične napade pri otrocih in zelo verjetno povečano obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja (Traffic-Related Air Pollution, 2010). V Ljubljani v oddaljenosti 75 m od ceste živi približno 12 % prebivalcev. Po grobih preliminarnih podatkih ima astmo v Ljubljani okrog 8 % otrok, starih 0-17 let. Približno 250 otrok, starih 0-17 let, ima astmo na račun prometnih cest, kar predstavlja dobrih 10 % vseh astem.

Kratkotrajna izpostavljenost ozonu, dušikovemu dioksidu, žveplovemu dioksidu, PM_2,5 in TRAP naj bi povečala tveganje za poslabšanje simptomov astme. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaževanju zraka, zlasti onesnaževanju zraka zaradi prometa (ang. TRAP - Traffic-related air pollution), prispeva k novonastali astmi tako pri otrocih kot pri odraslih (Guarnieri, M., & Balmes, J. R., 2014).

Slika ZD02-0: Tveganje za astmo pri otrocih glede na bivanje v bližini prometne ceste

Vir: McConnell R, Berhane K, Yao L et al. Traffic, susceptibility and childhood asthma. Environ. Health Perspect. 2006 May; 114(5):766-72

Tveganje za nastanek astme ne predstavlja samo onesnaženost zunanjega zraka in bivanje v neposredni bližini ceste, ampak tudi notranji zrak. Nekatera glavna onesnaževala zraka v zaprtih prostorih vključujejo radon (radioaktivni plin, ki nastane v tleh), tobačni dim, pline ali delce iz izgorevanja goriv, kemikalije in alergene. Ogljikov monoksid, dušikovi dioksidi, delci in hlapne organske spojine najdemo tako na prostem kot v zaprtih prostorih. Otroci, ki živijo v prostorih, kjer je v večji meri prisotna vlaga, plesen, pršice, hišne živali in kjer starši kadijo, so bolj izpostavljeni tveganju za nastanek astme. Otroci, ki so izpostavljeni alergenom v notranjem okolju imajo nekajkrat večje tveganje za nastanek astme in alergij v primerjavi z ostalimi otroci. Pri razvoju astme ima veliko vlogo spol - dečki namreč največkrat zbolijo pred puberteto, deklice pa predvsem v času pubertete in zgodnje odraslosti (Soto-Ramirez, 2013).

Izpostavljenost alergenom lahko sproži astmatični napad ali poslabša astmo. Pomembni dejavniki, ki poslabšajo simptome astme so tudi ponavljajoče se respiratorne infekcije, določena prehrana in zdravila ter kajenje (vključno z vdihavanjem dima) (Stankiewicz-Choroszucha et al. 2011).

Pri razvoju astme v otroški dobi so pomembni  še nekateri drugi dejavniki, kot so na primer dojenje, prehrana matere in/ali otroka in razvoj alergij na hrano, debelost v zgodnjem otroštvu, ne nazadnje pa tudi samo zavedanje o bolezni, psihosocialni dejavniki in dejavniki v družini. Znanstveniki so dokazali, da je razvoj astme in alergij odvisen tudi od letnega časa, v katerem se otrok rodi. Otroci, rojeni jeseni in pozimi so podvrženi višjemu tveganju za razvoj astme in alergij. Na razvoj astme lahko vplivajo tudi nekatere bolezni matere v času nosečnosti (Hakimek  in Tripodi, 2013). 

Pravilno zdravljen bolnik z astmo in alergijskimi boleznimi lahko bolezen nadzoruje in živi normalno življenje. Za preprečevanje poslabšanja astme in alergijskih bolezni je zelo pomembno preventivno ravnanje, s katerim zmanjšamo izpostavljenost pogostim dejavnikom tveganja. Boljša kakovost zraka zmanjša stopnjo vnetja dihalnih poti pri otrocih z astmo in s tem se bolezen izboljša (Renzetti G. et al., 2009).