Kazalec prikazuje ozaveščenost javnosti o resnosti problema podnebnih sprememb – na splošno in v Sloveniji. Kazalec prikazuje tudi primerjavo s podatki na ravni EU.

Na raven ozaveščenosti v veliki meri vpliva širina splošnega znanja. Pomen znanja splošne javnosti o podnebnih spremembah je bila zadnjih nekaj let podcenjena, saj je veljalo mišljenje, da so kulturne vrednote bolj pomembne za spremljanje zaskrbljenosti glede podnebnih sprememb. Mnoge študije danes kažejo, da so kulturni svetovni pogledi in znanje o podnebju pomembno povezani s skrbjo ljudi o podnebnih spremembah. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da različne vrste znanja različno vplivajo na skrb ljudi, njihovo pripravljenost za spremembo vedenja in njihovo sprejemanje politik o podnebnih spremembah. Širina znanja je tista, ki poveča zaskrbljenost glede podnebnih sprememb in vpliva na večjo pripravljenost podpori podnebju prijaznim politikam. Tem dognanjem poskušamo s kazalcem slediti.

Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2019 kažejo, da se večina anketiranih zaveda resnosti problema podnebnih sprememb: leta 2019 so dobre tri četrtine (77%) gospodinjstev ocenile problem podnebnih sprememb kot zelo resen (indeks 7 do 10 na lestvici od 1 do 10), 12 % gospodinjstev je problem ocenilo kot precej resen (indeks 5 do 6) in 6 % kot problem, ki ni resen (indeks 1 do 4).

Čeprav se glede na merjenje iz leta 2015 delež teh gospodinjstev ni bistveno spremenil (2019: 77 %, 2015: 73 %), smo zaznali pozitiven trend v njihovi razvrstitvi: za 10 odstotnih točk se je povečal delež gospodinjstev, ki problem podnebnih sprememb obravnava z najvišjo oceno - indeks 10 (2019: 39 %, 2015: 28 %). Na drugi strani pa smo opazili večji delež gospodinjstev, ki ne vedo odgovora ali ne želijo odgovoriti na to vprašanje (2019: 5 %, 2010: 1 %), in stagnacijo deleža tistih gospodinjstev, ki menijo, da problem podnebnih sprememb ni resen (2019: 6,3 %, 2015: 6 %). 

Analiza podatkov po statističnih regijah v Sloveniji kaže, da je največji delež gospodinjstev, ki menijo, da je problem podnebnih sprememb precej resen (indeks 5 do 6) ali ni resen (indeks 1 do 4) v Osrednjeslovenski in Pomurski regiji (21% do 30%), nekaj manjši je v Gorenjski, Goriški, Koroški, Podravski, Savinjski, Posavski, Jugozahodni Sloveniji, Primorsko-notranjski in Obalno-kraški regiji (11% do 20%) in najmanjši je v Zasavski regiji (0% do 10%).

Na podlagi izsledkov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2015, slovenska gospodinjstva različno ocenjujejo pomembnost problema podnebnih sprememb glede na svojo »oddaljenost« od njega. Da je problem podnebnih sprememb zelo resen (indeks 7 do 10), »na splošno« menijo približno štiri petine gospodinjstev (79 %), da je zelo resen »za Slovenijo« menita dobri dve tretjini (69 %) gospodinjstev, da pa je zelo resen »za svoje gospodinjstvo v vsakdanjem življenju« pa meni dobra polovica gospodinjstev (56 %). 

Rezultati raziskave REUS 2019 se ujemajo z rezultati merjenja v okviru raziskave Special Eurobarometer 490: Climate Change, objavljenimi v letu 2019. Tudi po tem merjenju se dobre tri četrtine anketiranih iz Slovenije (SI: 76 %) strinjajo, da so podnebne spremebe zelo resne (indeks 7 do 10 na lestvici od 1 do 10). Ti rezultati se ujemajo s povprečjem Evropske Skupnosti (EU-28: 74 %). Največji delež državljanov, ki menijo, da so podnebne spremembe zelo resne, je na Malti (MT: 92 %), v Grčiji (EL: 90 %) in Španiji (ES: 89 %), najmanjši pa v Estoniji (EE: 59 % ) in Latviji (LV: 59 %).

Primerjava rezultatov ostalih merjenj v sklopu raziskave Eurobarometer kaže, da se je delež anketiranih, ki menijo da so podnebne spremembe zelo resen problem, v obdobju od 2008 do 2019 v Sloveniji zmanjšal za 13 odstotnih točk (2019: 76 %, 2008: 89 %). Rezultat raziskave javnega mnenja o resnosti problema podnebnih spremembi je bil najnižji leta 2015 (66 %). 

Izsledki raziskave REUS 2019 kažejo, da se večina slovenskih gospodinjstev strinja z izjavami o resnosti problema podnebnih sprememb, ampak v primerjavi z merjenjem iz leta 2015 lahko opazimo negativen trend pri naslednjih trditvah: 

• Dobra polovica gospodinjstev se popolnoma ali delno strinja s trditvijo, da lahko ima boj proti podnebnim spremembam pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo. Glede na merjenje iz leta 2015 se je delež teh gospodinjstev zmanjšal za 6 odstotnih točk (2019: 54 %, 2015: 60 %).
• Dobre tri četrtine gospodinjstev se popolnoma ali delno strinjajo s trditvijo, da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost. Glede na merjenje iz leta 2015 se je delež teh gospodinjstev zmanjšal za 8 odstotnih točk (2019: 78 %, 2015: 86 %).
• Dobre tri četrtine gospodinjstev se popolnoma ali delno strinjajo  s trditvijo, da je proti podnebnim spremembam treba ukrepati takoj. Glede na merjenje iz leta 2015 se je delež teh gospodinjstev zmanjšal za 9 odstotnih točk (2019: 77 %, 2015: 86 %).
• Dobri dve tretjini gospodinjstev se popolnoma ali delno strinjata s trditvijo, da boj proti podnebnim spremembam in bolj učinkovita raba energije lahko spodbudita gospodarstvo in prispevata k novim delovnim mestom v EU. Glede na merjenje iz leta 2015 se je delež teh gospodinjstev zmanjšal za 3 odstotne točke (2019: 67 %, 2015: 70 %).

Analiza podatkov po statističnih regijah v Sloveniji kaže, da je največji delež gospodinjstev, ki so pripravljena, da bi v vsakodnevnih prevozih kombinirali osebni avto z javnim prevozom ali drugo obliko prevoza, v kolikor jim je na voljo v ustreznem času, v Gorenjski, Osrednjeslovenski, Savinjski, Primorsko-notranjski in Zasavski regiji (71% do 80%), nekaj manjši je v Podravski, Jugozahodni Sloveniji, Goriški in Obalno-kraški regiji (61% do 70%) in najmanjši je v Koroški, Pomurski in Posavski regiji (51% do 60%).

Kot je razvidno iz kazalca »Izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora« [EN01], raba energije največ prispeva k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Promet in proizvodnja električne energije in toplote sta dva največja vira izpustov energetskega izvora. Sledijo industrija, gospodinjstva in storitveni sektor. Kazalec »Raba končne energije po sektorjih« [EN10] kaže, da se največ energije porabi v prometu, sledijo sektorji predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in gospodinjstva. 

Po mnenju anketiranih gospodinjstev, k izpustom toplogrednih plinov in, posledično, k podnebnim spremembam prispevajo naslednji trije sektorji: industrija (32 %), promet (30 %) in odpadki (12 %). Sledijo področja energetike (8 %), kmetijstva (8 %) in gospodinjstva (1 %). Glede na merjenje iz leta 2015, se je statistično gledano pomembno zmanjšal delež gospodinjstev, ki menijo, da je promet tisti, ki največ prispeva k izpustom toplogrednih plinov (zmanjšanje za 15 odstotnih točk), povečal pa se je delež gospodinjstev, ki menijo, da so odpadki (povečanje za 6 odstotnih točk) in kmetijstvo (povečanje za 3 odstotne točke) glavni povzročitelji izpustov toplogrednih plinov.