KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Podnebne spremembe
  3. Prilagajanje podnebnim spremembam
  4. Padavine in temperatura

[PP04] Padavine in temperatura
State

Ključno sporočilo
Bad

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti nas skrbijo spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij se bo segrevanje ozračja nadaljevalo, količina letnih padavin se ne bo bistveno spremenila, manj padavin pa bo poleti.

Kazalec prikazuje gibanje povprečnih letnih temperatur zraka in letnih količin padavin v izbranih krajih v Sloveniji v obdobju 1961-2013. Prikazana so tudi desetletna svetovna poprečja temperature, ki kažejo, da je bilo zadnje desetletje najtoplejše doslej. Povzeli smo tudi podnebne projekcije spremembe povprečne temperature in letnih padavin po kazalcih, ki jih je objavila Evropska agencija za okolje.

Grafi

Slika PP04-1: Povprečna letna temperatura zraka na posameznih merilnih mestih
Viri:

Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
Kredarica °C -0.5 -2.7 -2.1 -1.2 -2.6 -1.8 -1.2 -2 -2.1 -2.2
Rateče °C 6.7 4.9 5.5 5.8 4.8 6.3 6.1 5.6 5.4 5.3
Murska Sobota °C 10 8.4 8.5 8.8 8.7 9.9 9.7 9.1 8.7 9
Novo mesto °C 9.9 8.3 8.8 8.9 8.6 9.9 9.6 9.4 8.8 9
Ljubljana °C 10.5 9 9.3 9.6 9 10.4 10.3 9.8 9.5 9.7
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
Kredarica °C -1.7 -1.8 -1.9 -2.1 -1.3 -2.3 -1.3 -2 -2 -2.4
Rateče °C 5.7 5.4 5.5 6.1 6.1 5.7 6 4.6 5.4 4.8
Murska Sobota °C 9.1 9 8.9 9.9 9.8 8.9 9.7 8.3 9.3 8.2
Novo mesto °C 9 9.2 9.2 10 10 9.1 10.1 8.6 9.8 8.8
Ljubljana °C 9.6 9.6 9.6 10.4 10.3 9.5 10.3 8.8 9.9 9
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
Kredarica °C -2.1 -1 -0.7 -2.4 -1.6 -1.3 -1.4 -1.2 -0.3 -0.6
Rateče °C 5.5 6.1 6.2 5.3 5.5 5.6 5.7 6.3 6.5 6.5
Murska Sobota °C 9.5 9.6 9.7 8.9 8.5 9 9 9.9 10.1 10.2
Novo mesto °C 9.8 10 10.1 9.4 8.9 9.1 9.5 10.2 10.3 10.5
Ljubljana °C 9.7 10.3 10.2 9.5 9.3 9.5 9.6 10.5 10.4 10.7
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
Kredarica °C -1.6 -0.2 -1.1 -0.1 -1.4 -1.9 -0.6 -0.9 -1 0
Rateče °C 5.5 7 6.4 7.6 6.4 5.8 6.7 6.8 6.7 7.6
Murska Sobota °C 9.3 10.9 10 11.3 10.1 9 9.7 10.1 10.3 11.5
Novo mesto °C 9.6 10.8 10.3 11.5 10.3 9.3 10.1 10.6 10.6 12
Ljubljana °C 10 11.1 10.6 11.8 10.7 9.8 10.8 11 11 12.2
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Kredarica °C -1 -0.2 -0.5 -1.1 -1.7 -0.3 -0.3 -0.6 -0.7 -1.8
Rateče °C 7 7.6 7 6.3 5.8 6.9 7.6 7.2 7.1 6.6
Murska Sobota °C 10.6 11.3 10.5 9.8 9.5 10.2 11.2 11.2 10.9 10.3
Novo mesto °C 11.1 11.4 11.1 10.2 9.9 10.9 11.6 11.3 11.4 10.3
Ljubljana °C 11.4 11.8 11.6 10.7 10.4 11.4 12.1 11.6 11.7 10.7
2011 2012 2013
Kredarica °C 0.2 -0.3 -0.6
Rateče °C 7.6 7.3 7.2
Murska Sobota °C 10.7 11.3 11
Novo mesto °C 11.3 11.6 11.2
Ljubljana °C 11.8 12.1 11.7
Slika PP04-2: Karta časovnega trenda letne povprečne temperature zraka v Sloveniji v obdobju 1961–2011 na homogeniziranih podatkih
Viri:

Glavne značilnosti gibanja temperature zraka v obdobju 1961-2011, Ljubljana september 2013, izdajatelj: ARSO

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
Kredarica mm 1984 1796 2416 1738 2469 1939 1836 2005 1880 1702
Rateče mm 1478 1706 1805 1499 2290 1711 1514 1657 1807 1682
Murska Sobota mm 786 931 832 866 1064 970 730 612 787 761
Novo mesto mm 972 1202 1146 1319 1341 1117 1019 882 1165 1160
Ljubljana mm 1372 1606 1431 1438 1839 1300 1119 1333 1445 1395
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
Kredarica mm 1239 1702 2081 1750 1999 1703 1700 2096 2214 2099
Rateče mm 1273 1692 1607 1359 1617 1480 1495 1736 1892 1638
Murska Sobota mm 563 1033 809 912 805 751 718 676 912 862
Novo mesto mm 855 1390 837 1250 1025 1038 1109 948 1250 1247
Ljubljana mm 1107 1607 1270 1412 1435 1425 1265 1469 1475 1535
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
Kredarica mm 1588 2325 1642 2456 1874 2079 2799 2256 1900 2545
Rateče mm 1312 1532 1200 1497 1494 1192 1655 1191 1319 1553
Murska Sobota mm 768 864 634 741 874 788 982 722 776 900
Novo mesto mm 1199 1181 944 1296 1257 1213 1232 1115 1229 1192
Ljubljana mm 1402 1418 1149 1424 1611 1265 1528 1178 1211 1331
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
Kredarica mm 2148 2066 1802 1769 1680 1951 1800 2157 2376 2573
Rateče mm 1441 1483 1446 1327 1129 1597 1195 1401 1579 1891
Murska Sobota mm 804 689 677 989 924 1026 692 839 772 651
Novo mesto mm 1140 1264 1188 1211 1405 1245 991 1041 1299 827
Ljubljana mm 1182 1433 1177 1407 1423 1446 1230 1359 1501 1363
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Kredarica mm 2230 2093 1623 2241 1752 1885 1761 2180 2259
Rateče mm 1440 1458 1653 1638 1237 1180 1311 1911 1782
Murska Sobota mm 643 754 515 804 869 852 817 708 989
Novo mesto mm 1051 1379 886 1197 1382 1084 1114 1135 1066
Ljubljana mm 1328 1288 1091 1696 1403 1141 1196 1490 1406
Slika PP04-3: Povprečna letna količina padavin na posameznih merilnih mestih
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje, 2014

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
Kredarica mm 1984 1796 2416 1738 2469 1939 1836 2005 1880 1702
Rateče mm 1478 1706 1805 1499 2290 1711 1514 1657 1807 1682
Murska Sobota mm 786 931 832 866 1064 970 730 612 787 761
Novo mesto mm 972 1202 1146 1319 1341 1117 1019 882 1165 1160
Ljubljana mm 1372 1606 1431 1438 1839 1300 1119 1333 1445 1395
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
Kredarica mm 1239 1702 2081 1750 1999 1703 1700 2096 2214 2099
Rateče mm 1273 1692 1607 1359 1617 1480 1495 1736 1892 1638
Murska Sobota mm 563 1033 809 912 805 751 718 676 912 862
Novo mesto mm 855 1390 837 1250 1025 1038 1109 948 1250 1247
Ljubljana mm 1107 1607 1270 1412 1435 1425 1265 1469 1475 1535
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
Kredarica mm 1588 2325 1642 2456 1874 2079 2799 2256 1900 2545
Rateče mm 1312 1532 1200 1497 1494 1192 1655 1191 1319 1553
Murska Sobota mm 768 864 634 741 874 788 982 722 776 900
Novo mesto mm 1199 1181 944 1296 1257 1213 1232 1115 1229 1192
Ljubljana mm 1402 1418 1149 1424 1611 1265 1528 1178 1211 1331
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
Kredarica mm 2148 2066 1802 1769 1680 1951 1800 2157 2376 2573
Rateče mm 1441 1483 1446 1327 1129 1597 1195 1401 1579 1891
Murska Sobota mm 804 689 677 989 924 1026 692 839 772 651
Novo mesto mm 1140 1264 1188 1211 1405 1245 991 1041 1299 827
Ljubljana mm 1182 1433 1177 1407 1423 1446 1230 1359 1501 1363
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Kredarica mm 2230 2093 1623 2241 1752 1885 1761 2180 2259 2343
Rateče mm 1440 1458 1653 1638 1237 1180 1311 1911 1782 1703
Murska Sobota mm 643 754 515 804 869 852 817 708 989 876
Novo mesto mm 1051 1379 886 1197 1382 1084 1114 1135 1066 1278
Ljubljana mm 1328 1288 1091 1696 1403 1141 1196 1490 1406 1798
2011 2012 2013
Kredarica mm 1497 2204 2176
Rateče mm 1293 1701 1600
Murska Sobota mm 693 782 912
Novo mesto mm 834 1387 1259
Ljubljana mm 998 1339 1531
Slika PP04-4: Povprečna desetletna svetovna temperaturna
Viri:

Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001-2010, Decade of climate extremes, 2013

Prikaži podatke
1881-1890 1891-1900 1901-1910 1911-1920 1921-1930 1931-1940 1941-1950 1951-1960 1961-1970 1971-1980
globalna temperatura (°C) °C 13.7 13.7 13.6 13.6 13.8 13.9 14 13.9 13.9 14
povprečje (°C) °C
1981-1990 1991-2000 2001-2010
globalna temperatura (°C) °C 14.1 14.3 14.5
povprečje (°C) °C
Slika PP04-5: Predvidena sprememba povprečne letne temperature
Viri:

Evropska agencija za okolje, 2013.

Povprečna letna temperatura bo naraščala povsod po Evropi, V Sloveniji bo porast podoben kot na Balkanu, v Italiji, južni Franciji in Španiji. Na sliki sta prikazana odklona od povprečja obdobja 1961–1990 ob predpostavki scenarija A1B izpustov TGP.  

Slika PP04-6: Predvidena sprememba letnih in poletnih padavin
Viri:

Evropska agencija za okolje, 2013.

V večjem delu Sredozemlja se bo letna količina padavin zmanjšala, v Sloveniji izračuni ne predvidevajo večjih sprememb na letni ravni (levi del slike). Drugače kažejo izračuni za poletne padavine, te naj bi se najopazneje zmanjšale na jugu celine, a tudi v Sloveniji je zmanjšanje ocenjeno na 20 do 30 %.  Sliki prikazujeta spremembo v povprečju obdobja 2071–2100 glede na povprečje obdobja 1961–1990.  

Cilji

  • redno spremljanje gibanja temperatur in padavin
  • ugotavljanje dolgoročnejših sprememb v okolju
  • zbiranje informacij za oceno sprememb v podnebju
  • priprava strokovnih podlag za zmanjševanje morebitnih negativnih posledic
  • zagotavljanje strokovnih podlag za načrtovanje in izvajanje zaščite, pripravljenosti ter sodelovanja različnih sektorjev pri zagotavljanju ustreznih prilagoditvenih ukrepov 

Svetovno podnebje je zelo pomemben dejavnik pri razvoju človeške civilizacije. Danes se podnebje spreminja in podnebne spremembe veljajo za enega največjih izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo (Svetovna meteorološka organizacija).

Dvig globalne temperature zraka, ki se je od predindustrijske dobe do danes zvišala za 0.7–0.8 °C, je v pretežni meri posledica povečanja izpustov TGP. Lokalno še vedno prevladuje vpliv naravne spremenljivosti podnebja nad dolgoročnimi trendi. Najugodnejše ocene v trenutnih projekcijah izpustov TGP kažejo, da se lahko svetovna povprečna temperatura v tem stoletju dvigne za 1,8 do 4,0 °C oziroma, ob upoštevanju celotnega razpona negotovosti in ob neuspešnem omejevanju izpustov TGP, celo za 1,1 do 6,4 °C. (Evropsko okolje: Stanje in napovedi 2010 (SOER 2010 – Strnjeno poročilo), 2010. Evropska agencija za okolje).

Opazovanje temperatur v Sloveniji je pokazalo, da je bilo v obdobju 1961–2013 največ nadpovprečno toplih let v zadnjih treh desetletjih (Svetovna meteorološka organizacija, 2013). Najhitrejši trend naraščanja smo zabeležili v zadnjih dveh desetletjih minulega stoletja, v tem stoletju se je naraščanje nekoliko upočasnilo. Povprečna letna temperatura se je v obdobju 1961–2011 dvignila za okoli 1,7 °C, na vzhodu nekoliko bolj kot na zahodu države. Dvig temperature je bil občuten v vseh letnih časih, najbolj pri poletni temperaturi, jesenski trend pa je neizrazit.

V obdobju 1987/88–2001/02 so prevladovale mile zime, v zadnjih letih pa je bilo spet več običajno hladnih zim. Od leta 1992 smo imeli nekaj zelo vročih poletij, izjemno vroče je bilo poletje 2003, izrazito je od povprečja izstopalo tudi poletje 2012, ki je bilo v pretežnem delu Slovenije drugo najtoplejše (Agencija RS za okolje 2014).
Vsa najtoplejša leta so v Ljubljani zabeležili v zadnjih dvajsetih letih. Leta 2012 je bila povprečna temperatura 12,1 °C, kar je druga najvišja vrednost doslej. Najvišja povprečna temperatura je bila v letu 2000 (12,2 °C), leta 2013 pa 11,7 °C. Po letu 1961 je bilo v Ljubljani najhladnejše leto 1978 z 8,9 °C.

Razlike med regijami so v količini padavin zelo velike, saj v Julijskih Alpah dosegajo povprečne letne padavine na posameznih območjih 3.500 mm, proti vzhodu pa hitro pojemajo, tako da je na skrajnem vzhodu Prekmurja letno povprečje pod 800 mm. Na državni ravni se je letna višina padavin v obdobju 1961–2011 zmanjšala za okoli 160 mm. Upad je bil večji v zahodni in južni Sloveniji. Približno polovico zmanjšanja lahko pripišemo pomladi, v ostalih letnih časih pa je sprememba precej manjša. Za razliko od temperaturnih trendov so padavinski mnogo bolj raznoliki, predvsem med pokrajinami je spremenljivost večja. Več preglavic kakor spremenljivost letnih padavin nam povzročajo odkloni od povprečja v krajših časovnih intervalih, kakršna so nekajdnevna obdobja, meseci ali letni časi. Posledice večjih odklonov od običajnih vrednosti se lahko kažejo kot suše, poplave in plazenje zemljišča.

V poletnih mesecih se trendi po območjih razlikujejo, na severu so večinoma pozitivni, drugod negativni, najbolj očitno na alpsko-dinarski pregradi. Jeseni večina Slovenije kaže nekoliko pozitiven trend, na severovzhodu pa prevladuje negativen trend. V zimskih mesecih so trendi prav tako šibki in prostorsko neenotni.

Zelo verjetno je prav v dejavnostih, ki so povezane s posledicami spremenljivosti padavin, naša ranljivost za podnebne spremembe največja. Dodatno jo stopnjujejo tudi premalo premišljeni posegi v okolje in preskromna sredstva, ki jih država namenja upravljanju z vodami z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti. Pogrešamo tudi državno strategijo prilagajanja na podnebne spremembe.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Zakon o meteorološki dejavnosti (Uradni list RS, št. 49/06) (ZMED)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO
Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 15.5.2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961-2013, analize trendov pa za obdobje 1961-2011. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki v ta namen na Agenciji RS za okolje na uradu za meteorologijo vzdržujejo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah. Zato je merilna mreža za spremljanje podnebnih razmer gostejša. Za prikaz razmer smo izbrali nekaj značilnih opazovalnih postaj. Kredarica je reprezentativna za razmere v visokogorju, Rateče pa so merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij brez večjih sprememb. Ta postaja je reprezentativna za dolinski svet severne Slovenije, Murska Sobota pa za ravninski svet severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. Okolica merilnega mesta v Ljubljani se je v zadnjih desetletjih močno spreminjala, a kljub temu so podatki reprezentativni za podnebne razmere v Ljubljani, ki je naša prestolnica in največje mesto; zavedati pa se moramo, da ti podatki niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb. Temperatura je najbolj odvisna od nadmorske višine, zato z nizko temperaturo najbolj izstopa Kredarica; sledijo pa ji Rateče.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so predstavljeni v °C (temperatura) in v mm (padavine).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za svet

Cilji so povzeti po: Svetovna meteorološka organizacija: The global climate 2001-2010
Izvorna baza podatkov oz. vir: Svetovna meteorološka organizacija, Evropska agencija za okolje
Skrbnik podatkov: Svetovna meteorološka organizacija, Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 1 julij 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: letno ali na vsakih nekaj let
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so predstavljeni v °C (temperatura) in % (spremembe padavin).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

Datum zadnje osvežitve
30.08.2014
Avtor(ji)

Tanja Cegnar, Agencija RS za okolje