V zakonu o gozdovih je gozd opredeljen kot zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda. Gozd po tem zakonu so tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta.

V FAO publikaciji Global Forest Assessment 2005 (TBFRA) pa je za površino gozda navedena naslednja definicija:
Gozd (forest): je območje, pokrito z drevesnimi krošnjami (ali z določeno lesno zalogo) z več kot 10 % površine na površini večji kot 0,5 ha. Drevesa morajo biti v sposobna doseči višino 5 metrov na obravnavanem rastišču. Sem pod istimi pogoji štejemo tudi plantaže gozdnega drevja in površine, ki so trenutno brez gozda (zaradi poseka ali naravnih ujm). Vključene so gozdne drevesnice, semenski sestoji, gozdne ceste, protipožarne poseke itd.

Organizacija EUROSTAT pa gozd določa kot:
Gozd (forest): Gozdno površino sestavlja gozd in ostale površine, poraščene z gozdnim drevjem. Gozd je definiran kot površina, porasla z drevjem, katerega krošnje pokrivajo več kot 20% površine. Gozd je na površini prisoten nepretrgoma, drevje doseže vsaj 7 metrov in tvori les. Ostale površine, poraščene z gozdnim drevjem je površina, ki ima nekatere gozdne značilnosti, vendar ne spada v zgornjo definicijo. Vključuje grmičevja in odprte površine s posameznim drevjem, ki se, ali se ne, uporabljajo za pašo.
Način ugotavljanja površine gozda določa Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih.

Površina gozdov je ena lažje merljivih informacij o gozdu, zato imamo že zelo izčrpen niz podatkov, ki sega vse do leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %. Od takrat, torej že dobrih 130 let se le-ta nenehno povečuje. Kljub takšnemu trendu pa kot smo že omenili s prerazporejanjem gozdnih površin ne moremo biti zadovoljni.
Po študiji FAO Global Forest Assessment ima Slovenija v primerjavi s celotno Evropo precej večji delež gozda, seveda pa je njen delež v absolutnem precej manjši. Skupna površina gozdov v Evropi (skupaj z Rusijo) v letu 2005 je znašala 192.604 ha (1.001.393.000 ha), kar predstavlja 44.3 % celotne površine. V obdobju od 2000 do 2005 se je površine gozdov povečala za 756.000 ha (661.000 ha) oziroma za 0,40 % (0,07 %).
Podobna gibanja v evropskem merilu zasledimo že v preteklih desetletjih. Velik delež pogozdovanj je bil izveden takoj po drugi svetovni vojni, ta trend pa se je v zadnjih desetletjih umiril. Vse manj je površin, ki so primerne za pogozdovanje, hkrati pa se povečujejo stroški teh del. Še počasneje se povečuje delež gospodarskih gozdov. Razlog za to je vse večji delež zavarovanih območij.

Ocena razvoja pojava
Ocena razvoja pojava za Evropo v naslednjih desetletjih (TBFRA 2005) je, da se bo površina gozda še naprej zmerno povečevala. Podobna ocena velja tudi za Slovenijo, podrobnejši pregled pa smo že podali v poglavju 4 Cilj, kjer smo opredelili naša predvidevanja o gibanju površine gozda. Predvidevamo torej, da bo šel razvoj kazalca v smeri, ki pomeni doseganje kakovostno opredeljenega cilja.