Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Koncentracija v vodi raztopljenega kisika je pomembna za življenje vseh aerobnih morskih organizmov, saj te kisik porabljajo pri dihanju. V obdobju razslojenega vodnega stolpca, predvsem pozno poleti ali zgodaj jeseni, lahko v pridnenem sloju morja prihaja do pomanjkanja kisika. Dolgoletne meritve koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem sloju merilnega mesta na sredi Tržaškega zaliva kažejo precejšnja nihanja tako na letnem kot na dolgoletnem nivoju. V 90. letih 20.

Good

V obdobju 2005–2022 se je površina zemljišč v ukrepu Ekološko kmetovanje več kot podvojila (od 20.477 na 50.540 ha). Ciljna vrednost, ki je bila za leto 2020 določena z OP TGP (44.000 ha), je bila presežena že leta 2018. Novi cilji Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 so bistveno ambicioznejši in pretekli trendi kažejo, da bo njihovo doseganje zelo velik izziv.

 

Neutral

Izpusti TGP na enoto prirejenega mleka kažejo po letu 2013 jasen in ugoden trend zmanjševanja. Ciljna vrednost za leto 2022 (< 0,704 kg CO2 ekv na kg mleka) je bila dosežena. Pri prireji govejega mesa je trend intenzivnosti izpustov po letu 2014 ugoden, a nekoliko premalo intenziven. Doseganja cilja še ni mogoče komentirati, saj je bil kazalec, vključno s predlogom ciljnih vrednosti za obdobje 2022–2030, pripravljen šele v letu 2023.

Bad

V Sloveniji se še naprej povečuje obseg pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal leta 2023 predstavljajo 5,7 %. Pozidana območja so se v obdobju 2019–2023 prednostno širila na travinje (42 %), gozd (18,6 %) in na kategorijo drugo (16,1 %). V tem obdobju se je skupen obseg pozidanih površin povečal za okoli 1.6000 ha. Razpoložljivi podatkovni viri v Sloveniji v zadnjem obdobju že omogočajo vrednotenje dejanske izgube zemljišč zaradi pozidave.

Neutral

V Sloveniji je povprečna zaloga organskega ogljika v tleh (Corg) v obravnavanih kmetijskih zemljiščih (KZ) do globine 30 cm 92,9 t/ha, največja je v tleh barjanskih travnikov – 197,0 t/ha. V tleh KZ z ekstenzivno rabo, ki vključuje ekstenzivne sadovnjake (ES), trajne travnike (TR), zemljišča v zaraščanju (ZR) ter KZ porasla z drevesi in grmičevjem (DG), so bile zaloge Corg v razponu med 92,2 in 109,4 t/ha. Zaloga Corg v tleh vinogradov (VI), intenzivnih sadovnjakov (IS) in njiv (NJ) je bila od 60,0 do 92,7 t/ha.

Neutral

Erozija tal je naraven geomorfen proces sproščanja talnih delcev in odnašanja tal. Zaradi delovanja človeka je lahko močno pospešena in nekajkrat večja kot v naravnih razmerah. Erozija (vodna, vetrna ter erozija obdelave tal) je še vedno največja grožnja tlom v mnogih regijah sveta. Merjenje erozije poteka kontrolirano na standardiziranih poskusnih ploskvah in je časovno, stroškovno in organizacijsko (zelo) zahteven proces. Zato najpogosteje ocenjujemo tveganja in intenzivnosti erozije z računskimi modeli.