KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Po podatkih MzI je bilo leta 2016 priključenih skupno 135 naprav za samooskrbo, leta 2017 720 in leta 2018 1.302 naprave. Leta 2016 je bilo priključenih 130 sončnih elektrarn in 5 hidroelektrarn s skupno nazivno močjo nekaj manj kot 1,1 MW. Leta 2017 je bilo priključenih 718 sončnih elektrarn in 2 hidroelektrarni, skupna nazivna moč priklopljenih naprav pa je znašala slabih 6,5 MW. Leta 2018 je bilo priključenih 1.299 sončnih elektrarn, 2 hidroelektrarni in prvič tudi ena vetrna elektrarna. Skupna nazivna moč priključenih naprav v letu 2018 je bila 13,1 MW.

Bad

Indeks eko inovacij kaže, kako uspešne so posamezne države članice v različnih komponentah eko inovacij v primerjavi s povprečjem EU, in predstavlja njihove prednosti in slabosti. Skupni indeks eko inovativnosti 2019 za Slovenijo znaša 94, kar Slovenijo uvršča na 15. mesto in pod povprečje EU. Slovenski kompozitni indeks se je precej poslabšal glede na leto 2017, ko je bil na 115. mestu; Slovenija je bila takrat uvrščena tik za vodilnimi ekološko inovativnimi državami.

Bad

Gospodinjstva v nižjih dohodkovnih razredih zdravstveno stanje samoocenjujejo slabše kot gospodinjstva v višjih dohodkovnih razredih, na splošno pa je samoocena zdravstvenega stanja prebivalcev Slovenije relativno visoka. Leta 2019 je bilo v Sloveniji dobra tretjina odraslih (od 18 do vključno 64 let) s čezmerno telesno maso in skoraj petina predebelih. Narašča debelost, ki je v porastu pri najstarejših, pa tudi pri otrocih. Glede na količinska priporočila zdravega krožnika se zaužije še vedno premalo (zlasti sveže) zelenjave (le 1/3 priporočenih količin), sadja pa zadovoljivo.

Neutral

Število in površina požarov med leti močno niha, saj je pojavnost odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu. V Sloveniji je najbolj ogrožen zahodni, submediteranski del države. Pričakuje se, da bodo podnebne spremembe prispevale k večji požarni ogroženosti tudi v vzhodnih delih Slovenije.

Good

Eden poglavitnih virov izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji je cestni promet, pri čemer osebna vozila prispevajo kar 20 % vseh izpustov TGP. Ocenjuje se, da je v Sloveniji zaradi manjše vloge javnega potniškega prometa potrebno kar 2/3 zmanjševanja izpustov TPG doseči z elektrifikacijo voznega parka, ki narekuje zamenjavo obstoječih vozil na fosilna goriva z električnimi vozili (baterijskimi in priključnimi hibridi).

Bad

Od leta 2017 se je raba biogoriv v prometu začela povečevati, saj so distributerji upravičeni do dodatka k ceni goriv zaradi primešavanja, poleg tega pa je bila sprejeta tudi nova uredba o OVE v prometu. V letu 2020 je bil tako dosežen 10,9 % delež OVE v prometu. Biogoriva so k temu deležu prispevala 94 %, pri čemer so v izračunu deleža OVE nekatera biogoriva pomnožena z multiplikativnimi faktorji. V rabi energije v prometu so biogoriva leta 2020 predstavljala slabih 6 %, pri čemer je bila 1/6 naprednih biogoriv.