Kazalec prikazuje trend prihodov in nočitev domačin in tujih turistov, zasebna potovanja domačih turistov glede na dohodek gospodinjstev, potrošena sredstva za  različne namene potovanj, število prebivalcev, ki niso odšli na potovanja in v katere izbrane občine so potovali. Kazalec predstavlja tudi zmožnosti enotedenskega dopustovanja Evropejcev.
Turistična potovanja so vsi odhodi od doma z najmanj eno prenočitvijo in z največ 365 zaporednimi prenočitvami. Vsako potovanje zajema pot in bivanje. Lahko ima več postankov, a glavni cilj je samo eden. Tudi glavni razlog je lahko samo eden, in to je tisti, brez katerega tega potovanja ne bi bilo. Glede na glavni razlog, ki je spodbudil odločitev za potovanje, delimo turistična potovanja na poslovna potovanja in zasebna potovanja. Zasebna potovanja so tista, katerih glavni razlogi za odhod na potovanje so:  preživljanje prostega časa (počitnice, dopust, potovanje);  obisk sorodnikov in prijateljev (pogrebi, poroke in drugi tovrstni razlogi) in drugi razlogi. 

Po podatkih Svetovne turistične organizacije (UN Tourism) je mednarodni turizem v letu 2024 skoraj v celoti (99 %) dosegel raven pred pandemijo. V letu 2024 je bilo po svetu zabeleženih 1,4 milijarde mednarodnih prihodov, kar je za 11 % več kot v letu 2023, oziroma 140 milijonov več. Evropa je v letu 2024 zabeležila za 1 % več prihodov kot v letu 2019 in 5 % več kot v letu 2023. Slovenski turizem je po pandemiji popolnoma okreval že leta 2023, v letu 2024 pa še naprej presega globalno in evropsko povprečje s kar 8-odstotno rastjo mednarodnih prihodov v primerjavi z letom 2019. (STO, 2025)

Turizem ima poleg številnih pozitivnih koristi tudi negativne učinke. Turistična dejavnost prinese nekatere ekonomske in tudi družbene  koristi. Denimo, gre za nova delovna mesta v turizmu, spodbujanje naložb v infrastrukturo, več stikov med narodi in kulturami, ipd.  Po drugi strani turizem lahko močno obremenjuje okolje. Negativni učinki turizma so opazni predvsem pri množičnem turizmu ali na viških sezon. Zaradi velikega števila turistov pride do večje porabe naravnih virov  (energija, voda),  količin odpadkov, več je hrupa, povečan je promet, vplivi so na biotsko raznovrstnost oz. naravno okolje. Naravno okolje pa je po drugi strani pomemben gradnik turističnega gospodarstva. Med negativnimi družbeni vplivi se največkrat omenja dvig cen v lokalnih okoljih, nižanje varnosti in vse pogosteje – prenatrpanost (over-tourism). Vse več je mest, kot so Benetke, Barcelona, Dubrovnik, ki vse težje sprejemajo množični turizem. Med tovrstnimi mesti se občasno omenjajo tudi Ljubljana, Piran in Bled.  Odgovor na prekomerni turizem je denimo trajnostni in ekološki turizem, uravnoteževanje sezonskosti, omejevanje prihodov in podobno.

Prihodi in nočitve domačih in tujih turistov
Po podatkih SURS je v letu 2024 Slovenijo obiskalo 6,6 milijona turistov. Ustvarili so 16,9 milijona prenočitev oz. na letni ravni za skoraj 5 % več kot leta 2023. Domači turisti so prispevali 4,5 milijona prenočitev oz. 27 % vseh, tuji pa 12,4 milijona oz. 73 %. Prvih je bilo za 2 % manj, drugih pa za 7 % več kot leta 2023. Domači turisti so lani ustvarili nekaj več kot 1,5 milijona prihodov, kar je bilo približno toliko kot leto prej. Prispevali so 27 % vseh prenočitev oz. 4,5 milijona. To je bilo za 2 % manj kot lani, a po drugi strani za prav toliko več kot v 2019. Tuji turisti so ustvarili 5 milijonov prihodov ali za 9 % več na letni ravni. Njihovih prenočitev je bilo skoraj 12,4 milijona ali za 7 % več kot leto prej in za 9 % več kot v 2019. Prispevali so 73 % vseh prenočitev. (SURS, 2024)

Delež udeleženosti prebivalcev na potovanjih glede na dohodek gospodinjstva (v kvartilih) 
Gre za delež udeleženosti prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več, na zasebnih potovanjih glede na mesečni neto dohodek na člana gospodinjstva. Podatki SURS so nazorni; nižji ko je dohodek v gospodinjstvu, manjši je delež zasebnih potovanj. Videti je še, da so se v opazovanem obdobju med leti 2012 in 2024 deleži potovanj v vseh štirih skupinah gospodinjstev, razvrščena po kvartilih, nekoliko povečala. (Kvartil je del statistične celote, ki od celote ločuje najnižjo ali najvišjo četrtino vrednosti ali polovico celote s srednjimi vrednostmi.) Vidimo tudi, da so potovanja gospodinjstev glede na uvrstitev v štiri kvartile po letih ves čas nihala. Izrazitejšo razliko je opaziti le pri prvem kvartilu, ko je v letu 2015 zabeleženo najvišjo udeležbo na potovanjih, medtem ko je v drugih treh skupinah v tem obdobju viden rahel padec. Med pandemijo so se potovanja gospodinjstev v vseh štirih dohodkovnih razredih zmanjšala, po letu 2022 pa so zopet postopoma naraščala.

Razlog za potovanje in potrošena sredstva
Podatki SURS kažejo, da so se  v opazovanem obdobju 2012 – 2024 stroški za različne potovalne namene v večini razlogov skoraj podvojili. Najmanj denarja se na sploh sicer nameni potovanjem, ki so vezana na obisk sorodnikov in prijateljev. Malenkost več gre za sprostitev, zabavo in počitek ter skrb za zdravje in bivanje v zdravilišču. Skoraj enkrat več denarja pa so namenili za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti ter obisk kulturnih, zabavnih, športnih prireditev; izdatki za to skupino se v glavnem opravijo na potovanju v tujino. Izdatki za potovanje z namenom rekreativnega delovanja so tudi precej visoki.

Potovanja glede na velikost gospodinjstev* 
SURS ne objavlja več podatkov v povezavi z velikostjo gospodinjstev zaradi tega, ker so ocenili, da bi bila točnost podatkov vprašljiva.
Podatki kažejo, da so se zasebna potovanja v obdobju 2012 – 2018 rahlo zviševala (z nekaterimi manjšimi vmesnimi nihanji) pri vseh tipih gospodinjstev glede na število članov. Prvi manjši zasuk zasledimo leta 2019, ko beležimo nekoliko manj potovanj 1- in 2- članskih gospodinjstev.  Leto 2020 prinese še več sprememb, potovanja glede na velikost gospodinjstev so povsod manjša, še najbolj izrazito se znižajo pri 1-članskih gospodinjstvih.

Finančni razlog za ne odhod na potovanje glede na velikost gospodinjstva* 
SURS ne objavlja več podatkov v povezavi z velikostjo gospodinjstev zaradi tega, ker so ocenili, da bi bila točnost podatkov vprašljiva.
Finančni razlogi za ne odhod na potovanje so bili najvišji v obdobju med leti 2012 in 2015, nato so se začeli nižati; torej je imelo več gospodinjstev možnosti iti na dopust ne glede na število članov. Leto 2020 ima zaradi pandemije seveda drugačne razloge, zakaj gospodinjstva niso dopustovala, zato so v tem letu ti razlogi tudi najnižji. 

Prebivalci Slovenije, ki se niso udeležili zasebnih potovanj (v 1000)
V opazovanem obdobju med leti 2012 in 2024 se je število potovanj nasploh povišala v letih med 2016 in 2019, med pandemijo pa seveda močno upadlo. Sicer velja, da se skoraj tretjina prebivalcev Slovenije zaradi različnih razlogov ne udeležuje zasebnih potovanj. Najpogostejši razlog je finančni. Zelo pogost razlog je zdravstveni oziroma ta, da ne čutijo potrebe po potovanju. Pomanjkanje prostega časa zaradi delovnih oziroma družinskih obveznosti sta najmanj pogosta razloga za neudeležbo na zasebnih potovanjih.

Potovanja po izbranih občinah (v 1000)
Piran je občina, ki jo domači turisti obiskujejo najpogosteje oziroma najštevilčnejše (302.000). Slovensko Primorje je zagotovo atraktivna destinacija potovanj, kjer po številu potovanj prednjači Piran, temu sledita Koper in Izola. Zelo obiskani sta Kranjska Gora in Ljubljana, sledi še Brežice (Čateške Toplice). Prestolnica štajerske regije, Maribor, je v letu 2024 zasedel sedmo mesto od izbranih dvanajstih občin po številu zasebnih potovanj domačih turistov. Bled, Bohinj in Moravske Toplice je v letu 2024 obiskalo v vsaki okrog 70 tisoč turistov. Najmanj obiskani sta bili Podčetrtek in Zreče (Rogla).

Ne more si privoščiti plačila enotedenskih letnih počitnic zunaj doma, EU
Leta 2024 si 27,0 % prebivalstva EU, starega 16 let ali več, ni moglo privoščiti enega tedna letnih počitnic stran od doma. Ta delež se je v primerjavi z letom 2023 zmanjšal za 1,5 odstotne točke in je bistveno nižji (za 10,6 odstotne točke) kot pred desetletjem, leta 2014.
Najvišji deleži ljudi, ki si niso mogli privoščiti enega tedna letnih počitnic, so bili zabeleženi v Romuniji (58,6 %), Grčiji (46,0 %) in Bolgariji (41,4 %). Nasprotno pa je le 8,9 % ljudi v Luksemburgu, 11,6 % na Švedskem in 13,0 % na Nizozemskem poročalo, da si leta 2024 niso mogli privoščiti enotedenskega dopusta stran od doma. V Sloveniji je bil delež 14,4 odstotka, najnižji v vseh letih zbiranja podatkov.

Politika
Leta 2024 je turistični sektor po svetu ustvaril 10,9 milijard ameriških dolarjev, kar je predstavljalo približno 10 odstotkov svetovnega BDP. Po vsem svetu je v turizmu 357 milijonov delovnih mest, od vseh zaposlenih oseb jih je  5,6 % zaposlenih neposredno v turizmu.
V Sloveniji turizem prispeva 5,4 % k BDP in v turizmu je zaposlenih 6,3 % delovne populacije. Na ravni Evropske unije je številka višja. Turizem prispeva približno 10 – 11 % k BDP Unije in zagotavlja 11-12 % vseh delovnih mest v EU.
Po nekaterih ocenah turisti (hoteli, restavracije, prevozi, aktivnosti) prispevajo okvirno 1,3 milijarde ton odpadkov na leto (vsi tipi odpadkov) – kar naj bi bilo med 4 - 8 % vsehj odpadkov, ki se ustvarijo globalno. Ocenjuje se, da okoli 8 milijonov ton plastike konča v oceanih vsako leto, velik del s turističnih območij, še posebej obalnih. V sezoni se količina morskih odpadkov ob obalah med turistično sezono poveča tudi do 40 %. Ocenjeno je tudi, da se povprečno v enem nastanitvenem obratu dnevno porabi okrog 400 litrov vode na gosta. 
V prihodnosti se ta statistika ne bo zmanjšala, saj je trend potovanj turistov naraščajoč, zato so podatki in z njimi povezani vplivi na okolje še bolj zaskrbljujoči.
Po poročilu WTTC / Sustainable Tourism Global Center je delež skupaj (vključno z indirektno porabo skozi dobavno verigo) porabljene vode, ki jo povzroča sektor potovanj in turizma, za leto 2021 ocenjen na 0,6 % globalne porabe vode.

Zelena butičnost. Manjši odtis. Večja vrednost za vse. – to je vizija turistične destinacije Slovenije, kot jo opredeljuje Strategija slovenskega turizma 2022-2028. Slovenska turistična organizacija (STO) je nacionalna organizacija, ki načrtuje in izvaja trženje celovite turistične ponudbe Slovenije in skrbi za razvoj turizma. STO je še posebej v zadnjih letih povečala prepoznavnost in ugled Slovenije kot varne, avtentične, trajnosti zavezane butične destinacije, odgovorne do naravnega okolja, gostov, zaposlenih v turizmu, lokalnega prebivalstva ter ekonomskih subjektov. Uspešnost dela STO v smeri trajnostnega turizma je prepoznana s številnimi in uglednimi mednarodnimi priznanji. Pri tem je treba omeniti Zeleno shemo slovenskega turizma. Gre za nacionalni program in certifikacijski sistem, ki spodbuja trajnostni razvoj turizma na vseh ravneh – od destinacij, nastanitvenih ponudnikov do turističnih agencij.