KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

V povprečju v Sloveniji gospodinjstva porabijo največ sredstev za prevoz, stanovanje ter hrano in brezalkoholno pijačo, kar je podobno izdatkom v EU.  Ob tem so največ, petino porabe gospodinjstev obsegali izdatki za prevoz. Energetska revščina je prisotna v približno 7 % gospodinjstev, kar je okrog 62.000 gospodinjstev oziroma 102.000 prebivalcev. Statistični podatki kažejo, da so gospodinjstva med večjimi onesnaževalci z izpusti onesnaževal v zrak (zlasti s CO2, HFC, NMVOC, CO in prašnimi delci) in od vseh dejavnosti plačujejo največ okoljskih davkov.

Good

V Sloveniji je v zadnjem desetletju (2012–2021) v povprečju nastalo okoli 135 tisoč ton nevarnih odpadkov letno. Ti odpadki so predstavljali od 1 % do 3 % vseh nastalih odpadkov v Slovenij. Ker vsebujejo okolju in zdravju škodljive snovi, jih je potrebno zbirati, predelovati ali odstranjevati ločeno od ostalih odpadkov.

Vsak prebivalec Slovenije je v zadnjem desetletju (2012–2021) v povprečju zavrgel okoli 3,5 kg nevarnih komunalnih odpadkov letno, od tega največ z odpadno električno in elektronsko opremo (63 %).

Neutral

Tako prebivalci držav EU-27 kot tudi prebivalci Slovenije se le delno zavedajo problema naraščajočega prometa in njegovih posledic za okolje in zdravje. Ozaveščenost javnosti o vplivih prometa na okolje je še vedno na razmeroma nizki ravni, čeprav so razlike med evropskimi državami precejšnje. Zavedanje ljudi o okoljskih problemih prometa ne vodi avtomatično v spreminjanje potovalnih navad, kljub temu, da bi to prispevalo k njihovemu boljšemu zdravju.

Bad

Poraba električne energije v gospodinjstvih narašča, zlasti intenzivno v zadnjih dveh letih in je v letu 2021 znašala 3.803 GWh. Narašča tudi delež gospodinjstev opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko. Na primer pomivalni stroj, stroj za sušenje perila, mobilni telefon, mikrovalovna pečica, osebni računalnik kot tudi toplotna črpalka in klimatska naprava. Kljub izboljšanju energetske učinkovitosti nekaterih naprav se poraba elektrike v povprečju ne znižuje, saj število naprav v gospodinjstvih narašča, kar prispeva tudi k naraščanju količine odpadkov.

Neutral

V Sloveniji so v letu 2020 zunanji stroški proizvodnje električne energije znašali od 0,8 – 2,8 €c2000/kWh. Kljub vse večji okoljski osveščenosti, cena električne energije še vedno ne odraža vseh zunanjih stroškov. V zadnjem letu (2020) zaradi cenovnih signalov, ki so posledica razmer na trgih z električno energijo, ostajajo energetski viri v Sloveniji neoptimalno izrabljeni.

Good

Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto rabi električne energije je leta 2020 znašal 37,5 %. Glede na leto prej se je delež povečal. To je v največji meri posledica višje proizvodnje električne energije iz OVE zlasti zaradi večje vodnatosti rek, kot tudi nižje bruto rabe električne energije v primerjavi z letom prej. Proizvodnja električne energije iz hidroenergije je leta 2020 predstavljala 88 %, pri čemer se njen delež počasi zmanjšuje.