KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Onesnažen zrak je najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja za zdravje ljudi, ki v EU v povprečju vpliva na 400.000 prezgodnjih smrti in Evropejce v povprečju stane več kot 166 milijard EUR letno. Na primeru Ljubljane in Maribora znašajo zunanji stroški onesnaženega zraka skoraj 271 milijonov EUR na letni ravni. Ocena zunanjih stroškov zaradi onesnaženosti zraka iz prometa se nekoliko znižuje in je odvisna od višanja konkurenčnosti javnega prevoza, implementacije ukrepov za omejevanje osebnega prometa na fosilna goriva in elektrifikacije voznega parka v mestih.  

Neutral

V letu 2021 se je delež OVE v prometu povečal že peto leto zapored in je znašal 10,6 %. S tem je za neobvezujočim ciljem za leto 2021 iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zaostal za 0,3 odstotne točke.

Neutral

Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v Sloveniji je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Savinjski in Zasavski regiji, najmanjša pa v Osrednjeslovenski statistični regiji (2017–2021). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je od 62/100.000 prebivalcev v letu 2017 na 32/100.000 prebivalcev v letu 2021. Realna vrednost umrljivosti zaradi bolezni dihal se je v zadnjih dveh letih  močno znižala. To pripišemo t.i. »učinku žetve« (ang. harvesting effect) COVID 19.

Neutral

Izvoz odpadkov iz Slovenije se je v letu 2020 zmanjšal, prvič po desetih letih naraščanja. Izvozili smo okoli 340 tisoč ton odpadkov, predvsem v Avstrijo in na Madžarsko. Tudi uvoz odpadkov je v letu 2020 prvič upadel,  uvozili smo okoli 61 tisoč ton odpadkov.

Neutral

Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji (REUS) 2019 kažejo, da več kot tri četrtine gospodinjstev zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov tako, da kratke razdalje prepešačijo, polovica se jih vozi s kolesom, vsak sedmi uporablja javni prevoz, vsak osmi pa deli avto z drugimi osebami (car sharing). Sedem od desetih gospodinjstev je pripravljenih pri vsakodnevnih prevozih kombinirati osebni avtomobil z drugimi oblikami prevoza.

Neutral

Domača poraba snovi je v Sloveniji leta 2020 znašala skoraj 28 milijonov ton (13,1 ton na prebivalca) in je bila za 2,6  % nižja kot leta 2019. Količina izkoriščene biomase se je glede na leto 2019 zmanjšala za 1,5 %, prav tako se je za 1,5 % znižala tudi količina izkoriščenih nekovinskih mineralov.  Količina fosilnih energetskih surovin se je v 2020 povečala za 1 % glede na predhodnje leto. V letu 2020 smo uvozili 3,3 milijonov ton več snovi kot smo je izvozili.