KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Po nadpovprečno vodnatih letih 2013 in 2014 so sledila podpovprečno leto 2015 in povprečno vodnata leta 2016–2021. Leto 2022 je bilo podpovprečno, leto 2023 pa je bilo ponovno nadpovprečno vodnato. Glede na letno rečno bilanco uvrščamo leto 2023 med najbolj vodnata leta v zgodovini hidroloških meritev. V obdobju 1961–2023 so bila izraziteje nadpovprečno vodnata leta 2013, 2014 in 2023, podpovprečno vodnata pa so bila leta 1983, 2003, 2007, 2011, 2015 in 2022.

Neutral

Podatki za Slovenijo kažejo, da je v zadnjih petih letih zaradi bolezni dihal umrl en dojenček, in sicer v letu 2021, kar predstavlja 11,1 % vseh umrlih dojenčkov v tistem letu. Raziskave so pokazale, da je onesnaženost zraka povezana z večjo umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal. Vendar pa je ta povezava kompleksna, saj nanjo vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so prisotnost alergenov, izpostavljenost cigaretnemu dimu, prehrana in življenjski slog.

Neutral

Leto 2022 je bilo za proizvodnjo električne energije v Sloveniji izjemno, saj je bila zaradi težav z dobavami premoga proizvodnja iz trdnih goriv najnižja od leta 1992, suša pa je prav tako znižala proizvodnjo iz obnovljivih virov energije. To je pripeljalo do rekordnega deleža jedrske energije pri proizvodnji električne energije (42 %) in zelo nizke skupne proizvodnje (13,4 TWh), najnižje od leta 1999. Delež domače proizvodnje električne energije je bil 71 %, kar je pod ciljem Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, letna proizvodnja pa za 40 % nižja od bruto rabe.

Neutral

Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo 17,4 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (62,1 %), sledijo travinje (13,5 %) in njive (10,5 %). Obseg pozidanih površin na VVO se povečuje, zmanjšan obseg njiv in večji delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč pa nakazujeta na pozitivne spremembe v smeri ekstenzifikacije rabe.

Good

Biomasa fitoplanktona izražena kot koncentracija klorofila a odraža obremenjenost morskega okolja s hranilnimi snovmi. Koncentracije klorofila a kažejo na trend izboljšanja stanja slovenskega morja, saj je stanje v zadnjem obdobju ocenjeno kot dobro ali zelo dobro.

Neutral

Koncentracija v vodi raztopljenega kisika je pomembna za življenje vseh aerobnih morskih organizmov, saj te kisik porabljajo pri dihanju. V obdobju razslojenega vodnega stolpca, predvsem pozno poleti ali zgodaj jeseni, lahko v pridnenem sloju morja prihaja do pomanjkanja kisika. Dolgoletne meritve koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem sloju merilnega mesta na sredi Tržaškega zaliva kažejo precejšnja nihanja tako na letnem kot na dolgoletnem nivoju. V 90. letih 20.