KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

Indeks naklonjenosti energetsko varčnim gospodinjskim aparatom, ki med slovenskimi gospodinjstvi znaša visokih 83 (na lestvici od 0 do 100), jasno kaže, da je trg v fazi zrelosti in da je potencial v veliki meri že izkoriščen. To dokazuje tudi sama struktura potrošnikov, kjer na eni strani najdemo skoraj četrtino »energetskih vzornikov«, ki so prenovo že v celoti zaključili, na drugi pa le še manjšo skupino »pasivnih« in »zadržanih«. V takšnih razmerah prihodnja rast ni več odvisna od prepričevanja skeptikov, temveč od strateškega nagovarjanja največjega segmenta, »ozaveščenih« (27 %).

Bad

V obdobju 1980-2021 so v državah članicah EU-27 ekstremni dogodki, povezani s spreminjanjem podnebja, povzročili gospodarsko izgubo v vrednosti 560 milijard EUR, od tega 56,6 milijard v letu 2021.  Podnebni ekstremi so vse pogostejši. Brez dodatnega ukrepanja je v prihodnjih letih pričakovati še večjo gospodarsko škodo. Tudi v Sloveniji je moč opaziti tovrsten trend. Razlika med obdobjem 1980-2015 in 1980-2021 znaša kar 2,38 milijarde evrov. V primerjavi s prejšnjim obdobjem (1980-2020) pa razlika znaša 1,01 milijarde evrov.

Bad

Ravni benzo(a)pirena so v letu 2021 na vseh stalnih merilnih mestih v urbanih predelih dosegle ciljno vrednost. Letni poteki ravni benzo(a)pirena kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v kurilni sezoni. Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje.

Neutral

Analiza rezultatov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije za javni in storitveni sektor (REUS JSS 2020) kaže, da samo slaba desetina organizacij javne uprave ter slaba petina podjetij storitvenega sektorja v pisarniških prostorih (banke, zavarovalnice, pošte in drugi upravni in pisarniški prostori) menita, da je poraba energije v njihovih poslovnih prostorih nizka ali zelo nizka.

Neutral

Delež osutosti in poškodovanosti gozdov v Sloveniji je bil do leta 2020 razmeroma stabilen, z rahlim negativnim trendom. Po letu 2020 pa je sledilo poslabšanje stanja osutosti dreves.

Neutral

Velika večina organizacij javne uprave in podjetij v pisarniških prostorih meni (banke, zavarovalnice, pošte in drugi upravni in pisarniški prostori), da je povečanje energetske učinkovitosti poslovnih prostorov zelo pomembno. Približno tri četrtine organizacij v obeh sektorjih razmišljajo, kako bi energijo rabili učinkoviteje. Za približno tretjino organizacij iz obeh sektorjev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, je glavni namen učinkovitejše rabe energije zmanjšanje količinske porabe energije v svojih poslovnih prostorih.