KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

Slovenija je v prvem desetletju tega stoletja večino svojih vlaganj usmerila v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa. Železnice so bile investicijsko zanemarjene in s tem nekonkurenčne cestnemu prevozu. Po letu 2011 se ta trend spreminja, čeprav se je skupni obseg investicij v prometno infrastrukturo po letu 2008 bistveno zmanjšal. Država od leta 2010 večji delež sredstev namenja posodobitvi in nadgradnji železniškega omrežja. Delež investicijskih sredstev v prometno infrastrukturo namenjenih železnici je leta 2015 znašal kar 58 %, kar je nad povprečjem držav EEA-33.

Good

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v Sloveniji v obdobju 1990-2021 zmanjšali za 81 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti žveplovih oksidov, kar za 98 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 66 %, izpusti amonijaka pa za 22 %. Izpusti žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in amonijaka so bili leta 2021 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje. Slovenija je tudi izpolnila vse zaveze o zmanjšanju izpustov v primerjavi z letom 2005.

Neutral

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, heksaklorobenzena, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2021 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij.

Neutral

V letu 2023 v Sloveniji beležimo upad števila in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij (FRO): evidentirali smo 1070 FRO v skupni površini 3225,44 ha. S tem se je stanje približalo tistemu iz leta 2017, saj se je v primerjavi z letom 2020 število FRO zmanjšalo za 62, v skupni površini pa za 469,83 ha.

Good

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2021 zmanjševal. Analiza trenda kaže, da se je bruto bilančni presežek v tem obdobju v povprečju zmanjšal za 1,5 kg N/ha na leto oziroma za 54 % prek celotnega obdobja, neto presežek pa za 1,5 kg N/ha na leto oziroma za 87 %. Manjši bilančni presežek je bil predvsem posledica 50 % povečanega odvzema dušika s pridelki ter 4 % manjšega vnosa dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Manjši presežek dušika kaže na boljše gospodarjenje z dušikom v kmetijstvu ter posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje.

Good

Slovenija je z nacionalnim programom Zelena shema slovenskega turizma v zadnjih nekaj letih dosegla veliko mednarodno priznanje in prepoznavnost kot zelena destinacija, čemur je posledično sledil tudi vsako leto večji prihod tujih turistov. Umiril se je le v času korona epidemije, sedaj se ponovno zvišuje. Hkrati so se v Sloveniji, med drugim, razvile turistične dejavnosti na kmetijah, ki že v svoji biti ponujajo tesnejši stik z naravo in ljudmi.