Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v Sloveniji v obdobju 1990-2021 zmanjšali za 81 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti žveplovih oksidov, kar za 98 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 66 %, izpusti amonijaka pa za 22 %. Izpusti žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in amonijaka so bili leta 2021 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje. Slovenija je tudi izpolnila vse zaveze o zmanjšanju izpustov v primerjavi z letom 2005.

V letu 2023 v Sloveniji beležimo upad števila in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij (FRO): evidentirali smo 1070 FRO v skupni površini 3225,44 ha. S tem se je stanje približalo tistemu iz leta 2017, saj se je v primerjavi z letom 2020 število FRO zmanjšalo za 62, v skupni površini pa za 469,83 ha.

Več kot polovica stanovanj/hiš v Sloveniji je bila zgrajena pred letom 1980 oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom. V njihovi prenovi leži največji potencial zmanjšanja vplivov na okolje in znižanja porabe energije. Hkrati je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj/hiš - relativno visok. Ta gospodinjstva imajo tudi največ težav s stanovanjskimi razmerami oziroma stanovanjsko prikrajšanostjo in prenaseljenostjo.

Trendi populacij izbranih vrst ptic kažejo, da se stanje okolja v kulturni krajini še vedno slabša, predvsem na nekaterih območjih, kot sta Prekmurje in Ljubljansko barje. Populacija izbrane gozdne vrste ptic (srednjega detla) je sicer stabilna, vendar je bil v zadnjih letih zabeležen trend slabšanja kakovosti njegovega habitata, ki je zlasti posledica intenziviranja sečnje. Populacije ptic, ki prezimujejo na slovenskih rekah in drugih vodnih telesih imajo različne trende, ki se pri večini vrst ujemajo s trendi prezimujočih regionalnih biogeografskih populacij v Evropi.

Prebivalcem EU in Slovenije je pomembno varovanje okolja. Kot največje okoljske probleme navajajo  naraščajoče količine odpadkov, onesnaževanje zraka in podnebne spremembe. Velika večina anketirancev se je strinjala s trditvami, da jih skrbijo različni okoljski problemi ter da ti vplivajo na njihovo vsakdanje življenje in zdravje.