KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do danes je njegova površina narasla na 58,3 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-28, za Švedsko in Finsko.


Kazalec prikazuje površino in delež gozdov. Podatki so prikazani za obdobje 1875–2018.

V Zakonu o gozdovih (ZG) (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe) je gozd opredeljen kot zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 m in ima površino najmanj 0,25 ha. V gozd spadajo tudi zemljišča v zaraščanju na površini najmanj 0,25 ha, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 m ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 % ter obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 ha.

V letu 2007 so bila v Zakonu o gozdovih opredeljena tudi druga gozdna zemljišča. To so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, na površini najmanj 0,25 ha, ki niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene (npr. rušje). Med druga gozdna zemljišča se uvrščajo tudi obore v gozdovih za rejo divjadi in zemljišča pod daljnovodi v gozdu. Te površine so se od leta 2008 ob obnovah gozdnogospodarskih načrtov postopoma izločala iz gozdne površine in uvrščale v navedeno kategorijo. Danes (2018) predstavlja ta kategorija 16.500 ha.

FAO (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) gozd opredeljuje kot območje, pokrito z drevesnimi krošnjami (ali z določeno lesno zalogo) z več kot 10 % površine na površini večji kot 0,5 ha. Drevesa morajo biti sposobna doseči višino 5 metrov na obravnavanem rastišču. Sem pod istimi pogoji štejemo tudi plantaže gozdnega drevja in površine, ki so trenutno brez gozda (zaradi poseka ali naravnih ujm). Vključene so gozdne drevesnice, semenski sestoji, gozdne ceste, protipožarne poseke itd.


Grafi

Slika GZ04-1: Delež gozda na območju današnje Slovenije, 1875-2018
Prikaži podatke
delež gozda [%]
1875 35,99
1953 42,03
1956 43,68
1961 46,53
1970 46,93
1980 51,28
-
1990 52,84
1991 53,12
1992 53,40
1993 53,69
1994 53,97
1995 54,16
1996 54,20
1997 54,74
1998 54,80
1999 55,03
2000 55,95
2001 56,37
2002 56,71
2003 57,11
2004 57,41
2005 57,67
2006 57,90
2007 58,37
2008 58,50
2009 58,50
2010 58,50
2011 58,40
2012 58,40
2013 58,40
2014 58,30
2015 58,30
2016 58,30
2017 58,20
2018 58,10
Slika GZ04-2: Površina gozda na območju današnje Slovenije, 1990-2018
Prikaži podatke
površina gozda [hektar]
1990 1071151
1991 1076913,50
1992 1082676
1993 1088438,50
1994 1094201
1995 1097929
1996 1098844
1997 1109710
1998 1111006
1999 1115661
2000 1134227
2001 1142869
2002 1149633
2003 1157824
2004 1163812
2005 1169196
2006 1173847
2007 1183252
2008 1185145
2009 1186104
2010 1185169
2011 1184369
2012 1184526
2013 1183433
2014 1181943
2015 1182016
2016 1182278
2017 1180281
2018 1177244
Slika GZ04-3: Delež gozda v nekaterih evropskih državah, 2015
Prikaži podatke
delež skupaj [%] delež ostalih gozdnih površin [%] delež gozda [%] skupaj površina [1000 ha] površina ostalih gozdnih površin [1000 ha] gozdna površina [1000 ha]
Malta 1,10 0 1,10 0 0
Irska 11,60 0,70 10,90 801 47 754
Nizozemska 11,10 0 11,10 376 0 376
Velika Britanija 13,10 0,10 13 3164 20 3144
Danska 15,50 1,10 14,40 658 46 612
Turčija 28,40 13,20 15,20 21845 10130 11715
Ciper 41,80 23,10 18,70 386 213 173
Belgija 23,80 1,20 22,60 719 36 683
Madžarska 24 1,30 22,70 2190 121 2069
Romunija 30,20 0,40 29,80 6951 90 6861
Poljska 30,80 0 30,80 9435 0 9435
Francija 32,10 1,10 31 17579 590 16989
Švica 33,20 1,80 31,40 1324 70 1254
Grčija 50,80 19,30 31,50 6546 2492 4054
Italija 37,80 6,20 31,60 11110 1813 9297
Nemčija 32,80 0 32,80 11419 0 11419
Luksemburg 37,66 4,53 33,13 88 1 87
Hrvaška 44,50 10,20 34,30 2491 569 1922
Češka 34,50 0 34,50 2667 0 2667
Litva 36,50 1,70 34,80 2284 104 2180
Bolgarija 35,40 0,20 35,20 3845 22 3823
Portugalska 58,90 23,60 35,30 10218 7036 3182
Španija 55,40 18,50 36,90 27627 9209 18418
Norveška 42 2,20 39,80 14124 2012 12112
Slovaška 40,30 0 40,30 1940 0 1940
Avstrija 51,50 1,90 49,60 4022 153 3869
Estonija 58 5,30 52,70 2456 224 2232
Latvija 55,80 1,80 54 3468 112 3356
Slovenija* 63,10 1,10 62 1271 23 1248
Švedska 74,30 5,90 68,40 30505 2432 28073
Finska 75,70 2,60 73,10 23019 801 22218
EU-28 38,19 4,47 33,72 373338 52154 321184

Cilji

  • Ohranjati primeren delež gozdov v pokrajini. Kjer v pokrajini primanjkuje gozdov in manjših gozdnih prvin, je treba povečati njihovo površino, vključno s posameznim gozdnim drevjem.
  • Zagotoviti, da se večnamenski potencial gozdov EU upravlja na trajnosten in uravnotežen način, kar bo omogočilo pravilno delovanje naših gozdnih ekosistemskih storitev.
  • Spodbujati inovativno krožno gospodarstvo, kjer se z naravnimi viri trajnostno upravlja, biotska raznovrstnost je zaščitena, cenjena in obnovljena na načine, ki povečujejo odpornost naše družbe, blaginjo in zdrav način življenja.
  • Boljši odziv na izzive in priložnosti, s katerimi se gozdarske panoge srečujejo na področju virov in energetske učinkovitosti, surovin, logistike, strukturne prilagoditve, inovacij, izobraževanja, usposabljanja in spretnosti, mednarodne konkurence, podnebne politike po letu 2020 ter informacij in komunikacij, da spodbudijo rast.

Površina gozdov je eden izmed osnovnih in lažje merljivih kazalcev o gozdu, zato imamo zelo izčrpen niz podatkov, ki sega vse do leta 1875, ko je bilo na območju današnje Slovenije le 36 % gozda. Od takrat se površina gozdov v Sloveniji nenehno povečuje, po letu 2010 pa se je naraščanje umirilo. Trend spreminjanja pa ni enak v vsej Sloveniji. Površina gozdov se povečuje tam, kjer je gozdov z vidika pokrajinske raznolikosti in pokrajinskega videza že zdaj veliko, na drugi strani pa se v predelih z intenzivnim kmetijstvom in še posebej v primestnih predelih srečujemo s hudimi pritiski na gozdni prostor, ki postopno, kljub prizadevanjem po ohranjanju gozdov, marsikje vodijo h krčenju že tako pičlih gozdnih ostankov (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, Uradni list RS, št. 111/07).

Po poročilu Zavoda za gozdove Slovenije je znašala površina gozda v letu 2018 1.177.244 ha. Tako danes gozd pokriva 58,1 % ozemlja Slovenije. Največ gozda smo imeli leta 2009 in sicer 1.186.104 ha, leta 2018 pa je njegova površina 8.860 ha manjša. Razporeditev in spremembe gozdnih površin v sklopu zajema in spremljanja rabe kmetijskih zemljišč spremlja tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Po študiji FAO Global Forest Resources Assessment znaša površina gozda v Sloveniji 1.271.000 ha (v letu 2015), ki pa se je po zadnjih podatkih zmanjšala in je 1,265,000 ha, kar predstavlja 62,4 % celotnega ozemlja države (2018). V to oceno so poleg gozdnih površin vključene tudi ostale površine, porasle z gozdom. Samo gozdnih površin je po ocenah 1,248,000 ha, kar predstavlja 62 % ozemlja Slovenije. V primerjavi s celotno Evropo je delež gozda precej večji, seveda pa je njen delež v absolutnem precej manjši. Skupna površina gozdov v Evropi (EU-28) je znašala v letu 2015 162,335,000 ha, povprečni delež gozda pa je skoraj 34 %. Slovenija je po deležu gozda na tretjem mestu, za Finsko (73 %) in Švedsko (68 %). Največjo površino gozda ima Švedska, kjer gozd zavzema 28,073,000 ha.

V obdobju 1990–2018 se je delež gozda v Sloveniji povečal za 5,3 indeksne točke.

Podobna gibanja v evropskem merilu zasledimo že v preteklih desetletjih. Velik delež pogozdovanj je bil izveden takoj po drugi svetovni vojni, ta trend pa se je v zadnjih desetletjih umiril. Vse manj je površin, ki so primerne za pogozdovanje, hkrati pa se povečujejo stroški teh del. Še počasneje se povečuje delež gospodarskih gozdov. Razlog za to je vse večji delež zavarovanih območij.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti poResolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07), SKLEP št. 1386/2013/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“, Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor (COM(2013) 659 final)

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatek je posodobljen vsako leto ob inventuri gozdnogospodarskih enot za potrebe izdelave 10-letnih gozdnogospodarskih načrtov. Vsako leto se tako obnovijo podatki za približno desetino slovenskih gozdov. Podlaga za to delo so najnovejši dostopni digitalni ortofoto posnetki in terenski ogledi gozdov, ki se izvajajo ob opisih sestojev. Vse legalne spremembe površin zaradi človekove dejavnosti (krčitve, infrastruktura) v času veljavnosti načrta se prav tako evidentirajo.

Metodologija obdelave podatkov: Način ugotavljanja površine gozdov določa Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98, 70/06, 12/08, 91/10). Površina gozdov po 2. členu Zakona o gozdovih se izvirno ugotavlja s projekcijo ustreznih posnetkov, pridobljenih z metodami daljinskega zaznavanja, na temeljne topografske načrte, ki se po potrebi preveri na terenu. V gozd se uvrščajo tudi kmetijska zemljišča v zaraščanju, če se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene in je pokrovnost gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja na njih presegla 75 %, pri čemer se površine, ki so večje od 0,5 ha, obravnavajo po delih, velikih 0,5 ha. Meja gozda se vriše na temeljno topografsko karto (merila 1:5.000 ali 1:10.000), ki je dokumentacijsko gradivo k načrtu. Na ravni odsekov in na višjih ravneh se površine gozdov navajajo na 0,01 ha natančno. Površina gozda se po posameznih parcelah ugotavlja s prekrivanjem prostorskih prikazov območja gozda in parcel ter se po potrebi preveri na terenu.

Izvorna baza podatkov
Centralna baza podatkov Zavoda za gozdove Slovenije
Skrbnik podatkov

Zavod za gozdove Slovenije, Služba za gozdarsko načrtovanje, mag. Matjaž Guček

Datum zajema podatkov
Izvorna baza podatkov
Letna poročila ZGS o gozdovih
Skrbnik podatkov

Zavod za gozdove Slovenije, Služba za gozdarsko načrtovanje, mag. Matjaž Guček

Datum zajema podatkov
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Površina gozda je najpomembnejši merljivi parameter, ki ga gozdarstvo (in tudi druge panoge, npr. za potrebe obdavčitev) spremljajo že več stoletij. V tem času so se metode meritev spreminjale in izboljševale, vseeno pa so podatki toliko zanesljivi, da trende lahko ugotavljamo.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: 

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kljub spremembam v tehnologiji so starejši podatki zadovoljivo natančni. 

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalec niso vključene. 

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1 

  • Relevantnost: 1 
  • Točnost: 1 
  • Časovna primerljivost: 1 
  • Prostorska primerljivost: 1

Data processing methodology for country comparison

Izvorna baza podatkov oz. vir: Global Forest Resource Assesment, 2015

Skrbnik podatkov: Food and Agriculture Association of the United Nations (FAO UN)

Datum zajema podatkov za kazalec: 17. 9. 2016  

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o površini gozda se zbirajo na vsakih 5 let, vse od leta 1946. Podatki so pridobljeni iz dveh virov – poročil držav ter s postopkom daljinskega zaznavanja, izvedenega na podlagi sodelovanja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter nacionalnih institucij posameznih držav. Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na zahtevo svojih držav članic redno spremlja svetovne gozdove in njihovo gospodarjenje ter uporabo s pomočjo »Global Forest Resource Assesment (FRA)«.

Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen podatek o deležu gozda je prikazan v odstotkih in prikazuje podatke za posamezne države EU-28 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Velika Britanija) ter za Norveško, Švico in Turčijo.

Information about the quality for country comperison

- Prednosti in slabosti kazalca: prednost kazalca je v tem, da so poročila vseh držav standardizirana. Slabost kazalca je v tem, da so podatki za poročila držav povzeti iz različnih virov.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalec niso vključene.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Pan-European-Questionnaire, poročilo za Slovenijo, osnutek, 2019.
  2. Global Forest Resources Assessment 2015, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 2016.
  3. Global Forest Resources Assessment 2000, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 2001.
  4. Global Forest Resources Assessment 2005, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 2006.
  5. Global Forest Resources Assessment. Main Report. 2010, FAO Forestry paper 163, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 375 str.
  6. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).
  7. Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16).


Related indicators