KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Odmrla lesna biomasa je pomemben habitat za favno in floro ter na ta način pripomore k biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. V letu 2019 je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije količina stoječih in ležečih dreves brez panjev in vej znašala 19,6m3/ha, kar predstavlja 6 % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev. V pragozdovih pa je lahko ta količina celo nekaj 10-krat večja.


Kazalec podaja prostornino odmrle ležeče in stoječe lesne biomase. Podatki se prikazujejo od leta 1990 ob zaključku desetletja.

Odmrlo lesno biomaso (oz. velike drevesne ostanke) v gozdu predstavljajo stoječe odmrlo drevje, ležeče drevje, debla, veje, panji in korenine. Dejanska količina panjev in korenin je težje ugotovljiva, zato ju večina monitoringov gozdnih ekosistemov največkrat izpušča, seveda pa tudi za ta parametra obstajajo ocene in meritve.

Podatki Zavoda za gozdove Slovenije o odmrli lesni biomasi vključujejo cela stoječa in ležeča drevesa brez panjev in vej. Zaradi mednarodne primerljivosti kazalec podaja tudi podatke poročila State of Europe’s Forests (2020), ki vključujejo vse nadzemne dele dreves.


Grafi

Slika GZ06-1: Količina odmrle lesne biomase glede na položaj (stoječa/ležeča)
Viri:

Zavod za gozdove Slovenije, 2021 (31.12.2020)

Opomba:

Podatki za vsa leta, razen 2009, 2019 so podani kot ocena.

Prikaži podatke
stoječi [m3/hektar] ležeči [m3/hektar] Skupaj [m3/hektar]
1990 3,29 3,43 6,72
2000 3,86 4,03 7,89
2009 4,84 5,05 9,89
2019 8,60 11,01 19,62
Slika GZ06-2: Primerjava količin odmrle lesne biomase med nekaterimi evropskimi državami v letu 2020
Viri:

State of Europe’s Forests 2020, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe - FOREST EUROPE (7. 05. 2021)

Prikaži podatke
  Enota Belorusija Portugalska Španija Danska Finksa Poljska Ukrajina Črna Gora Norveška Švedska Madžarska Irska Belgija EU-28 Nizozemska Estonija Turčija Nemčija Avstrija Slovenija Latvija Švica Češka Slovaška
stoječi m3/hektar 1,10 1,00 2,00 3,40 1,80 2,70 3,90 3,10 2,90 3,30 6,40 3,50 4,30 4,10 6,40 6,30 9,00 4,70 8,50 6,10 9,20 11,80 8,70 8,70
ležeči m3/hektar 0,40 1,30 2,70 1,60 4,20 3,60 2,40 3,50 5,40 5,20 3,30 6,70 7,10 7,80 6,80 8,50 7,70 15,90 13,30 16,20 14,40 13,20 16,50 19,30
Skupaj m3/hektar 1,50 2,30 4,80 4,90 6,00 6,30 6,30 6,70 8,30 8,40 9,70 10,10 11,50 11,90 13,20 14,80 16,60 20,60 21,80 22,30 23,60 25,00 25,20 28,00

Cilji

  • Ohranjati biotsko raznovrstnost in ravnovesje gozdov na ekosistemski in vrstni ravni z ustrezno količino nežive gozdne mase – odmrlo drevje;
  • povečati prispevek kmetijstva in gozdarstva k biotski raznovrstnosti.

Strategija biotske raznovrstnosti EU 2030

Evropska komisija je sprejela novo strategijo (COM(2020) 380) za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v EU do leta 2030. Strategija predvideva zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih naravi prijaznejših kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov in primerne ukrepe za uresničitev teh ciljev.


Odmrla lesna biomasa ima v gozdu zelo pomembno vlogo. Ima ključni pomen v kroženju organskih snovi in predstavlja hranila za rastline, je življenjski prostor divjih živali in hrana za žuželke in mikroorganizme. Po Pravilniku o varstvu gozdov (Ur. L. RS, št. 114/09 in 31/16) predstavlja odmrla stoječa drevesa (sušice), ležeča drevesa (podrtice), stoječe dele prelomljenih dreves (štrclje), ležeče dele prelomljenih dreves s koreničniki, ležeče kose prelomljenih dreves ter sečne ostanke.

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je količina odmrle lesne biomase v slovenskih gozdovih v obdobju 1990–2019 narasla in je v letu 2019 znašala 19,6 m3/ha. V to količino panji in veje niso vključeni. Po podatkih poročila State of Europe’s Forests (2020), ki vključuje vse nadzemne dele dreves, pa znaša 22,3 m3/ha. Pri ocenjevanju trendov moramo biti zelo previdni, saj je kazalec za pretekla desetletja ocenjen na podlagi faktorjev za pretvorbo v povezavi z lesno zalogo (ki se je v Sloveniji vsa desetletja povečevala) in šele podatki za zadnja leta prikazujejo rezultate meritev. Zaradi metodoloških sprememb pri zbiranju in shranjevanju podatkov predstavljene informacije in analize morda niso neposredno primerljive z rezultati prejšnjih poročil. Podatki bodo primerljivi od leta 2019 naprej. S precejšnjo verjetnostjo pa lahko trdimo, da je danes v gospodarjenih gozdovih več odmrle lesne biomase kot pred stotimi leti zaradi spremenjenega načina gospodarjenja. Povečan skupni obseg odmrlega drevja ima torej več vzrokov. Pozitivno je, da se kaže rezultat razumevanja za okoljski vidik gospodarjenja z gozdovi (načrtno puščanje odmrle biomase). Drugi vzroki pa so številčnejši ekstremni vremenski dogodki in nizke cene manjvrednega lesa ter visoki stroški sečnje ter spravila.

Količina odmrle lesne biomase se v prostoru zelo hitro spreminja. Zaradi ohranjanja biotskega ravnovesja naj ob gospodarjenju z gozdom, ob upoštevanju tveganja za prenamnožitev škodljivih organizmov, ostane v povprečju vsaj 3 % odmrlega lesa glede na lesno zalogo v gozdnogospodarski enoti. Odmrl les mora biti čim bolj enakomerno razporejen in obsegati vse debelinske razrede, zlasti pa debelinski razred nad 30 cm. (Ur. L. RS, št. 114/09 in 31/16). V Sloveniji je v letu 2019 prevladovala odmrla lesna biomasa v debelinskem razredu do 30 cm (slika podatki ZGS).

Količina odmrle lesne biomase je odvisna tudi od rastišča ali stanja gozdov, najpomembnejši vzrok pa je (ne)gospodarjenost gozdov. Tako je lahko količina odmrle lesne biomase v pragozdovih kar nekaj 10-krat večja (npr. pragozd Krokar 153,8 m3/ha odmrle lesne biomase nad 3. debelinsko stopnjo, pragozd Rajhenavski Rog 247 m3/ha odmrle lesne biomase) kot v primerljivih sosednjih mnogonamenskih gozdovih (Pisek, 2010).

Po podatkih poročila State of Europe’s Forests (2020) ima Slovenija v primerjavi z ostalimi evropskimi državami v svojih gozdovih med največjimi količinami odmrle lesne biomase, vendar zaenkrat te primerjave niso narejene na podlagi primerljivih rastiščnih razmer (slika GZ6-2). Tudi tu je v večini držav kazalec velikokrat ocenjen na podlagi konverzijskih faktorjev v povezavi z lesno zalogo. Prav tako večina držav še nima daljših in zanesljivih časovnih serij razvoja lesne zaloge, kar neposredno vpliva na ocenjevanje trendov.

Glede na trend razvoja lesne zaloge v Sloveniji, ki se zadnjih nekaj desetletij neprekinjeno povečuje, lahko domnevamo, da se bo ob nespremenjenem načinu gospodarjenja povečevala tudi količina odmrle lesne biomase. Tudi finančni mehanizmi v območjih Natura 2000 v zasebnih gozdovih (Gozdni sklad), ki omogočajo načrtno puščanje stoječe biomase v gozdu in prepuščanje gozdov naravnemu razvoju za dobo 20 let z odškodnino lastniku gozda prispevajo k ohranjanju deleža odmrle biomase. Morebitna večja intenziteta sečenj in večje izkoriščanje manjvrednih sortimentov, ki se sedaj zaradi neekonomičnosti puščajo v gozdu pa bi lahko ta trend povečevanja v prihodnje tudi obrnila.


Metodologija

Cilji povzeti po: Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07), Our life insurance, our natural capital: an EU biodiversity strategy to 2020 (COM(2011) 244 final)  in Pravilniku o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09 in 31/16).

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Zavod za gozdove Slovenije v okviru obnove gozdnogospodarskih načrtov vsako leto obnovi desetino vseh podatkov. Podatek o količini velikih drevesnih ostankov na nivoju Slovenije, ki velja za določeno leto je star v povprečju 5 let. Za podatke v kazalcu so upoštevani načrti s prvim letom veljavnosti 2010 do 2019.
Metodologija obdelave podatkov za t kazalec: Način meritev na vzorčnih ploskvah ZGS je določen s Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih  , podrobneje pa ga urejata Priročnik za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot (ZGS, 2012) in Navodila za snemanje na stalnih vzročnih ploskvah (ZGS, 2014).
Za vsa leta, razen za leto 2009, 2019, ko razpolagamo z meritvami, so količine ocenjene na podlagi razmerja do celotne količine odmrle lesne biomase.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Količina odmrle lesne biomase glede na položaj (stoječa/ležeča)

m3/ha

Zavod za gozdove Slovenije, 2021

1990, 2000, 2009, 2019

1. april, za preteklo leto

Letno

December 2020

Ne

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 3

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 3

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki se zbirajo letno.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Zbiranje podatkov in pripravo poročila State of Europe’s Forests (2020) je koordinirala Enota za zvezo FOREST EUROPE Bratislava s podporo številnih partnerjev, avtorjev in drugih sodelujočih. Predstavljene podatke so posamezne države posredovale prek skupnih vprašalnikov FOREST EUROPE / UNECE / FAO ali so bili pridobljeni s postopkom daljinskega zaznavanja, ki so jih posredovali mednarodni ponudniki podatkov, in sicer Evropski program za gozdne genske vire (EUFORGEN), Statistični urad Evropske unije (EUROSTAT), Mednarodni operativni program za ocenjevanje in so bili pridobljeni ter s postopkom daljinskega zaznavanja, spremljanje učinkov onesnaževanja zraka na gozdove (ICP-Forests), Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, vseevropski skupni sistem za spremljanje ptic (PECBMS) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE).

Podatki o stanju in razvoju gozdov uporabljeni za mednarodno poročanje za Slovenijo so pridobljeni na podlagi velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE). MGGE je bil na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) preko celotne Slovenije izveden v letih 2000, 2007, 2012 in 2018, 2020. Podatki o gozdu so izmerjeni ali ocenjeni znotraj istega leta. Podatki in analize v poročilu so bile izračunane na podlagi poročil posameznih držav.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Primerjava količin odmrle lesne biomase med nekaterimi evropskimi državami

m3/ha

State of Europe’s Forests 2020, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe - FOREST EUROPE

2020

V letu, ko je poročilo izdano, odvisno od države poročevalke.

(Za Slovenijo je v poročilu 2020 podatek iz 2018).

Na 5 let.

7.5.2021

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 3

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 3

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 3

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 Vračanje narave v naša življenja COM/2020/380 final, Evropska komisija, Bruselj, 20.5.2020. URL:​https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52020DC0380
  2. Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09 in 31/16).
  3. State of Europe’s Forests 2020, Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe - FOREST EUROPE.
  4. Pisek R., 2010. Vpliv strukturnih posebnosti sestojev v gozdnih rezervatih na razvoj monitoringa gozdnih ekosistemov. Magistrsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 119 str.
  5. ZGS, 2012. Priročnik za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot. Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdnogospodarsko načrtovanje. 112 str.
  6. ZGS, 2014. Navodila za snemanje na stalnih vzročnih ploskvah. Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdnogospodarsko načrtovanje, 27 str.