Glede na površino gozda predstavljajo krčitve zanemarljiv delež. Povprečje zadnjih desetih let znaša približno 405 ha/ leto (med 350-550 ha/leto) in tako ne predstavlja bistvenega dejavnika pri spremembah gozdnatosti. Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov. V letu 2008 pa so se kot posledica spremembe Zakona o gozdovih, ki od takrat ob upoštevanju pogojev omogoča izdajo dovoljenja za krčitev gozda v kmetijske namene do 0,5 ha izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene. V letu 2009 so obsegale kar 85 %, v letu 2020 pa 70 % vseh krčitev. Do sedaj je bila večina krčitev izvedenih s soglasjem pristojnih inštitucij.
Kazalec prikazuje površine krčitev gozdov, od tega površine izkrčene v skladu s soglasjem pristojnih inštitucij in površine izkrčene z nezakonitimi posegi. Podatki so prikazani za obdobje 1999–2020.
V Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in spremembe) je krčitev gozda opredeljena kot odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.
Zavod za gozdove Slovenije, 2021 (31.12.2020)
Skupaj [hektar] | nezakonit poseg [hektar] | s soglasjem ZGS [hektar] | |
---|---|---|---|
1999 | 311,90 | 21,16 | 290,74 |
2000 | 189,51 | 13,12 | 176,39 |
2001 | 240,67 | 35,05 | 205,62 |
2002 | 278,70 | 27,70 | 251 |
2003 | 182,20 | 52,60 | 129,60 |
2004 | 202,28 | 5,83 | 196,45 |
2005 | 114,12 | 7,36 | 106,76 |
2006 | 240,19 | 7,60 | 232,59 |
2007 | 62,93 | 22,94 | 39,99 |
2008 | 239,62 | 34,02 | 205,60 |
2009 | 605,70 | 221,30 | 384,40 |
2010 | 622,50 | 88,50 | 534 |
2011 | 471 | 36,50 | 434,50 |
2012 | 363,40 | 46,20 | 317,20 |
2013 | 395,60 | 24,60 | 371 |
2014 | 303,40 | 30,90 | 272,50 |
2015 | 297,40 | 45,60 | 251,80 |
2016 | 318,30 | 29,30 | 289 |
2017 | 308,60 | 14,90 | 293,70 |
2018 | 382,40 | 30,30 | 352,10 |
2019 | 576,70 | 23,90 | 552,80 |
2020 | 426,40 | 15,10 | 411,30 |
Dovoliti krčenje gozdov v primerih, ko krčenje ne pomeni bistvenega okrnjenja ekološke funkcije gozdov ali če javni interes, zaradi katerega je krčenje potrebno, presega ekološki pomen gozdov.
Glede na površino gozda, krčitve predstavljajo zanemarljiv delež. Povprečje za obdobje 1999–2020 je 324 ha, povprečje za obdobje 2010–2020 pa 406 ha, kar kaže na naraščajoč trend. Zavod za gozdove Slovenije je v preteklih letih obravnaval letno od 750 do prek 1000 vlog za soglasje za poseg v gozd in gozdni prostor. Po letu 2010 pa je bilo posegov v gozdove vsako leto vsaj okoli 2300.
Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov kot so avtoceste, daljnovodi, za pozidavo in za ostale namene (kamnolomi, deponije, smetišča). Po letu 2008 so se izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene, ki so tako v letu 2015 obsegale kar 73 % v letu 2020 pa 70 % vseh izkrčenih površin. Razlog za to je predvsem sprememba Zakona o gozdovih, ki dovoljuje krčitev gozda v kmetijske namene tudi na zemljiščih, kjer je namenska raba gozd, če površina ni večja od 0,5 ha in gozd ni opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom. Spremenjena pa je bila tudi Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu, ki je med namenske rabe, za katere se pridobi plačilna pravica, z letom 2008 uvrstila tudi namensko rabo "1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem". Obseg izvedenih krčitev je v nekaterih krajinah precej visok, njihov pomen, oz. negativen vpliv pa velik, še posebej upoštevaje dejstvo, da so se krčitve za urbanizacijo in infrastrukturo izvršile v glavnem v gozdovih v neposredni bližini večjih mest. Predvsem pri izgradnji infrastrukture (avtoceste, elektrovodi) je bilo izkrčenih nekaj izjemnih gozdov.
Večina krčitev je izvedenih s soglasjem pristojnih inštitucij v letu 2020 je evidentirani posek brez odobritve znašal le 0,6 % od skupne količine poseka.
Cilji povzeti po: Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Navedeni podatki se obnavljajo vsako leto. Na podlagi vlog občanov se beležijo vsi legalni posegi v gozd, s periodičnimi terenskimi ogledi pa se evidentirajo tudi nelegalne krčitve. Ob terenskem ogledu so podlaga za to delo tudi najnovejši dostopni digitalni ortofoto posnetki. Vse te spremembe površin zaradi človekove dejavnosti (krčitve, infrastruktura) se na nivoju Slovenije za preteklo leto zbere v začetku tekočega leta.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatek o krčitvah smo dobili iz letnih poročil Zavoda za gozdove Slovenije (od leta 1999). Način ugotavljanja površin krčitev gozdov določa Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list 91/10, 200/20). Evidenca krčitev gozda je za vsako leto izdelana na osnovi ocen oz. na osnovi načrtovanega obsega posegov v prostor (iz lokacijskih in projektnih dokumentacij). Posek zaradi krčitev se evidentira po naslednjih vzrokih poseka: ceste, drugi infrastrukturni objekti (daljnovodi, plinovodi, ipd.), urbanizacija, kmetijstvo, drugo.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Krčitve gozdov |
ha |
Zavod za gozdove Slovenije, 2021 |
1999-2020 |
Posodablja se neprestano |
Letno |
31. december 2020 |
Da |
Opredelitev kazalca
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni