KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo

[ZR09] Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Skupni izpusti snovi (SOx, NOx in NH3), ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v Sloveniji v obdobju 1990-2011 zmanjšali za 74 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti žveplovih oksidov, kar za 95 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 25 %, izpusti amonijaka pa za 18 %. Izpusti žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in amonijaka so bili leta 2011 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje. Primerjava izpustov na prebivalca uvršča Slovenijo v letu 2010 na 15. mesto med državami EU-27 in le za malenkost presega povprečje Evropske unije.

Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo in strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja v obdobju 1990–2011. Med snovi, ki povzročajo zakisovanje prištevamo žveplove okside (SOx), dušikove okside (NOx) in amonijak (NH3). Dušikovi oksidi in amonijak prispevajo tudi k evtrofikaciji. Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so izraženi kot vsota izpustov vseh treh onesnaževal in pomnoženi s pripadajočimi faktorji zakisovanja. Izpusti so podani v ekvivalentu zakisovanja.

Grafi

Slika ZR09-1: Gibanje izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo glede na izpuste leta 1990 in ciljne vrednosti po letu 2010
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
SOx kt ekv. zakisovanja 6.2 5.8 6 5.9 5.7 3.8 3.6 3.7 3.4 3
NOx kt ekv. zakisovanja 1.3 1.2 1.1 1.2 1.3 1.2 1.3 1.3 1.2 1.1
NH3 kt ekv. zakisovanja 1.2 1.2 1.2 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1
zakisovalne snovi - skupaj kt ekv. zakisovanja 8.7 8.1 8.4 8.2 8.1 6.2 6 6.1 5.7 5.1
SOx indeks (1990 = 100) 100 92.9 96.5 95 91.7 61.5 57.2 59 54.5 47.5
NOx indeks (1990 = 100) 100 91.2 88.8 94 97.4 96.5 102.3 102.9 93.7 82.2
NH3 indeks (1990 = 100) 100 94.5 98.1 90.7 90.3 90.9 89.6 90.7 91.1 91.3
zakisovalne snovi - skupaj indeks (1990 = 100) 100 92.9 95.6 94.2 92.4 70.8 68.5 70 65.5 58.9
ciljna vrednost SOx indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost NH3 indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost - skupaj indeks (1990 = 100)
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
SOx kt ekv. zakisovanja 2.9 2 2 1.9 1.6 1.3 0.5 0.5 0.4 0.3
NOx kt ekv. zakisovanja 1.1 1.1 1.1 1.1 1 1 1 1 1.1 1
NH3 kt ekv. zakisovanja 1.2 1.2 1.2 1.2 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1 1.1
zakisovalne snovi - skupaj kt ekv. zakisovanja 5.2 4.2 4.3 4.2 3.7 3.4 2.6 2.6 2.6 2.4
SOx indeks (1990 = 100) 46.6 31.7 31.8 31 25.6 20.5 8.3 7.3 6.4 5.3
NOx indeks (1990 = 100) 83.1 84.6 85.6 82.5 80.3 77.9 79.5 80.7 89 76.5
NH3 indeks (1990 = 100) 96.1 95 99 94 86.5 88.4 87.4 90.4 85.8 87.2
zakisovalne snovi - skupaj indeks (1990 = 100) 59 48.5 49.3 47.5 42.3 38.6 30 30 29.9 27.4
ciljna vrednost SOx indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost NH3 indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost - skupaj indeks (1990 = 100)
2010 2011 cilj po 2010
SOx kt ekv. zakisovanja 0.3 0.3 0.8
NOx kt ekv. zakisovanja 1 1 1
NH3 kt ekv. zakisovanja 1.1 1 1.2
zakisovalne snovi - skupaj kt ekv. zakisovanja 2.3 2.3 3
SOx indeks (1990 = 100) 4.9 5.5
NOx indeks (1990 = 100) 75.2 75
NH3 indeks (1990 = 100) 84.7 81.5
zakisovalne snovi - skupaj indeks (1990 = 100) 26.6 26.6
ciljna vrednost SOx indeks (1990 = 100) 13.6
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100) 75
ciljna vrednost NH3 indeks (1990 = 100) 94.8
ciljna vrednost - skupaj indeks (1990 = 100) 34.2
Slika ZR09-2: Prispevek posameznih snovi k skupnim izpustom snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo za leto 2011
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
2011
SOx kt ekv. zakisovanja 0.3
NOx kt ekv. zakisovanja 1
NH3 kt ekv. zakisovanja 1
zakisovalne snovi - skupaj kt ekv. zakisovanja 2.3
SOx % 14.7
NOx % 41.7
NH3 % 43.6
Slika ZR09-3: Struktura izpustov glede na vir onesnaževanja za skupne izpuste snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, ter za posamezne snovi za leto 2011
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
skupaj - SOx NOx NH3
Proizvodnja elektrike in toplote kt ekv. zakisovanja 0.45 0.21 0.24 0
Raba goriv v industriji kt ekv. zakisovanja 0.14 0.08 0.06 0
Cestni promet kt ekv. zakisovanja 0.56 0 0.53 0.03
Necestni promet kt ekv. zakisovanja 0.08 0 0.08 0
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju kt ekv. zakisovanja 0.09 0.02 0.07 0
Ubežni izpusti kt ekv. zakisovanja 0 0 0 0
Industrijski procesi kt ekv. zakisovanja 0.03 0.03 0 0
Raba topil kt ekv. zakisovanja 0 0 0 0
Kmetijstvo kt ekv. zakisovanja 0.94 0 0 0.94
Odpadki kt ekv. zakisovanja 0.03 0 0 0.03
SKUPAJ kt ekv. zakisovanja 2.32 0.34 0.97 1.01
Proizvodnja elektrike in toplote % 19.31 62.12 24.44 0
Raba goriv v industriji % 5.82 22.17 6.15 0
Cestni promet % 24.15 0.33 54.37 3.26
Necestni promet % 3.42 0.23 8.12 0
Raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju % 3.82 6.43 6.88 0
Ubežni izpusti % 0 0 0 0
Industrijski procesi % 1.48 8.64 0.03 0.46
Raba topil % 0 0 0 0
Kmetijstvo % 40.63 0 0 93.18
Odpadki % 1.37 0.08 0.02 3.09
Slika ZR09-4: Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo na prebivalca za države EU-27 za leto 2010 [kg/prebivalca]
Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2012, Eurostat, 2012

Prikaži podatke
Estonija Luksemburg Bolgarija Irska Ciper Poljska Grčija Finska Češka Danska
NOx kt ekv. zakisovanja 0.8 1 2.49 1.65 0.39 18.84 6.99 3.63 5.2 2.8
SOx kt ekv. zakisovanja 2.6 0.07 12.1 0.81 0.69 30.42 8.25 2.09 5.32 0.44
NH3 kt ekv. zakisovanja 0.6 0.28 2.98 6.25 0.31 15.94 3.79 2.18 4.04 4.39
zakisovalne snovi - skupaj kt ekv. zakisovanja 4 1.35 17.57 8.7 1.39 65.21 19.03 7.9 14.56 7.63
prebivalci po državah število 1340194 511840 7504868 4480858 804435 38200037 11309885 5375276 10532770 5560628
izpusti na prebivalca kg/preb 2.99 2.65 2.34 1.94 1.73 1.71 1.68 1.47 1.38 1.37
Litva Romunija Španija Malta Slovenija EU-27 Francija Slovaška Belgija Avstrija
NOx kt ekv. zakisovanja 1.26 5.92 21.18 0.18 0.97 199.19 23.49 1.93 4.8 4.1
SOx kt ekv. zakisovanja 1.19 11.62 15.08 0.25 0.32 142.95 8.18 2.17 2.1 0.59
NH3 kt ekv. zakisovanja 1.77 9.49 21.81 0.09 1.03 211.2 37.95 1.44 4.06 3.67
zakisovalne snovi - skupaj kt ekv. zakisovanja 4.21 27.03 58.08 0.52 2.33 553.34 69.61 5.53 10.96 8.36
prebivalci po državah število 3244601 21413815 46152926 417617 2050189 502539509 65048412 5435273 10951266 8404252
izpusti na prebivalca kg/preb 1.3 1.26 1.26 1.25 1.13 1.1 1.07 1.02 1 1
Nemčija Združeno kraljestvo Nizozemska Portugalska Madžarska Latvija Italija Švedska
NOx kt ekv. zakisovanja 28.76 24.04 6 4.05 3.53 0.73 20.95 3.51
SOx kt ekv. zakisovanja 14.04 12.7 1.06 2.1 1.01 0.1 6.57 1.08
NH3 kt ekv. zakisovanja 32.22 16.73 7.16 2.82 3.85 1.02 22.29 3.04
zakisovalne snovi - skupaj kt ekv. zakisovanja 75.02 53.47 14.22 8.96 8.39 1.85 49.81 7.63
prebivalci po državah število 81751602 62498612 16655799 10636979 9985722 2229641 60626442 9415570
izpusti na prebivalca kg/preb 0.92 0.86 0.85 0.84 0.84 0.83 0.82 0.81

Cilji

Zmanjšati izpuste dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisovanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP), ter Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola pa predpisuje zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 % in amonijaka za 1% do leta 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.

Izpusti plinov, ki povzročajo zakisovanje so bili leta 2011 v Sloveniji manjši za 74 odstotkov glede na leto 1990, predvsem zaradi nižjih izpustov žveplovega dioksida. Žveplovi oksidi nastajajo pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo.Ti so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 95 odstotkov. Zmanjšanje je predvsem posledica namestitve razžvepljevalnih naprav v Termoelektrarnah Šoštanj in Trbovlje, uporabe uvoženega premoga z nizko vsebnostjo žvepla v Termoelektrarni-Toplarni Ljubljana, uvajanja tekočih goriv z nižjo vsebnostjo žvepla ter nadomeščanja tekočih in trdnih goriv v industriji z zemeljskim plinom. V zadnjem času se zmanjšujejo tudi izpusti iz sektorja industrijski procesi, ki so posledica implementacije Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (IPCC Uredba). Največji vir izpustov žveplovih oksidov je po podatkih za leto 2011 predstavljal sektor oskrbe z energijo. Proizvodnja električne energije in toplote je k skupnim državnim izpustom žveplovih oksidov prispevala 62 %. Skupni izpusti žveplovih oksidov so bili leta 2011 za 60 % nižji od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Žveplovi oksidi so v izpustih plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo predstavljali 15 %.
Največji delež v izpustih snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo je leta 2011 predstavljal amonijak. Delež amonijaka je v skupnih izpustih predstavljal 43 %. Glavni vir amonijaka je kmetijstvo, prispeva kar 93 % k skupnim državnim izpustom amonijaka. Izpusti amonijaka so bili v letu 2011 glede na leto 1990 nižji za 18 %. Znižanje izpustov je predvsem posledica manjšega števila glav živine. Izpusti amonijaka so bili leta 2011 za 14 % nižji od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje.
Delež izpustov dušikovih oksidov je v skupnih izpustih snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo v letu 2011 predstavljal 42 %. Glavni vir izpustov dušikovih oksidov je po podatkih za leto 2011 predstavljal cestni promet (54 %), sledi oskrba z energijo (24 %). Glede na leto 1990 so se izpusti NOx zmanjšali za 25 %, najbolj v prometu zaradi strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, izvajanja ukrepov v termoelektrarnah in toplarnah, pa tudi zaradi zamenjave goriv in izboljšanja procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov za leto 2011 so zgolj za 1 % nižji od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Izpusti dušikovih oksidov niso odvisni le od vsebnosti dušika v gorivu, temveč nastajajo predvsem po reakciji dušika in kisika v zraku med zgorevanjem pri visokih temperaturah.
Slovenija z vrednostjo 1,1 kg izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo na prebivalca le za malenkost presega povprečje EU-27. V skupini držav EU-27 se je v letu 2010 Slovenija uvrščala na 15. mesto. Največji izpusti na prebivalca so bili leta 2010 zabeleženi v Estoniji (3,0 kg/prebivalca), najnižji pa na Švedskem (0,81 kg/prebivalca).
Za doseganje ciljnih vrednosti so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja in nadzora nad industrijskim onesnaževanjem (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) ter spodbujanje dobre kmetijske prakse.
Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje škodujejo zdravju ljudi ter povzročajo škodo na vodnih ekosistemih, gozdovih, pridelkih ter zgradbah, predvsem zaradi pospeševanja rjavenja (korozije). Negativni učinki zakisovanja so odvisni od potenciala zakisovanja za posamezno onesnaževalo in lastnosti posameznih ekosistemov in materialov. Najmočnejši zakisovalni učinek ima amonijak, ki prispeva tudi k učinku evtrofikacije. Prekomerno kopičenje hranilnih snovi v vodah (evtrofikacija) lahko povzroči zmanjšanje in spremembo bioraznovrstnosti.
Izpusti NOx prispevajo tudi k nastanku prizemnega ozona, ki nastaja pri zapletenih foto-kemičnih reakcijah v spodnjih plasteh atmosfere ob povečanem sončnem sevanju, predvsem v poletnih mesecih. Pri ljudeh povzroča težave pri dihanju ali celo poslabša bolezni dihal.
Izpusti NOx, SOx in NH3 poleg zakisovanja in evtrofikacije povzročajo tudi nastanek prašnih delcev, ki vplivajo na večjo pogostost bolezni dihal. NOx, SOx in NH3 imenujemo tudi sekundarni trdni delci oziroma predhodniki trdnih delcev PM10, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj. 

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po:

Protokolu o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Goeteborški protokol) ter Direktivi 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (NEC direktiva).
Izvorna baza podatkov:
Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR)
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. marec 2013
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2011. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z občasnimi revizijami poročil.
Metodologija obdelave podatkov:

Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Relativni prispevek posamezne snovi k zakisovanju okolja je odvisen od potenciala zakisovanja. Le-ta je ocenjen s kislinskim ekvivalentom (»Acid equivalent« - ekvivalent zakisovanja). Uteži (faktorji zakisovanja) so bile določene v študiji de Leeuw, 2002 in znašajo: SO2 – 0,03125; NOx – 0,02174; NH3 – 0,05882. Enota je kt ekvivalenta izpustov, ki povzročajo zakisovanje.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100
 Informacije o kakovosti:

- Prednosti: Podatki o izpustih onesnaževal zraka so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja z revizijami poročil.
- Zanesljivost: Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene. Zanesljivost podatkov izpustov onesnaževal zunanjega zraka se med snovmi močno razlikuje. Največja je zanesljivost podatkov za izpuste SO2, saj so izpusti neposredno povezani z vsebnostjo žvepla v gorivu.
-Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
-Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir:

izpusti: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention);

prebivalci: Eurostat database, 2012.
Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija (European Environment Agency – EEA), Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 23. julij 2012
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2010. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-27 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Število prebivalcev držav Evropske unije na grafu ZR09-4 je povzeto iz baze podatkov Eurostat na dan 1. januar 2011 (Population – Demography – National data – Population - Population on 1 January by age and sex- demo_pjan). Podatki o izpustih plinov, ki povzročajo zakisovanje in evrtofikacijo, so zbrani za leto 2010 iz aplikacije Evropske agencije za okolje - Air pollutant emissions data viewer po konvenciji LRTAP. Podatki se zbirajo letno.
Metodologija obdelave podatkov: Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil. Podatki za graf ZR09-4 so izračunani kot kvocient izpustov snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov so uporabljeni enaki faktorji za potencial zakisovanja kot so navedeni zgoraj.
Geografska pokritost: Kazalec zajema države EU-27, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo in jih države EU-27 poročajo Evropski komisiji ter Sekretariatu konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca: podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura

Datum zadnje osvežitve
20.03.2013
Avtor(ji)

Martina Logar, Agencija RS za okolje