V obdobju 1961–2023 se je srednja višina morja ob slovenski obali povečala. Primerjava vrednosti desetletnega drsečega povprečja v prvem (1961–1970) in zadnjem (2014–2023) desetletju meritev kaže, da se je srednja letna višina morja ob slovenski obali v dobrih 50 letih zvišala za okoli 10 cm. Zvišanje morske gladine med letoma 1961 in 1995 ni imelo statistično značilnega trenda, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa gladina začne naraščati. V obdobju po letu 1995 rast srednje letne višine morja znaša v povprečju 3,5 mm na leto.

Leta 2022 je Slovenija z upoštevanjem proizvodnje energije iz OVE v Sloveniji dosegla 22,9-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije. Za dosego 25-odstotnega zavezujočega nacionalnega ciljnega deleža OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija manjkajočo proizvodnjo iz OVE dokupila. V letu 2023 je bil delež OVE v bruto rabi končne energije 25,1-odstoten, kar je 5,3 odstotnih točk več kot leta 2005. Povečanje deleža OVE leta 2023 je posledica povečanja rabe OVE v vseh sektorjih, najbolj v sektorju proizvodnje električne energije iz OVE.

Leta 2022 so se izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz virov po Uredbi (EU) 2018/842 povečali za 3,2 % v primerjavi z letom prej, v letu 2023 pa so se zmanjšali za 4,4 % in so bili nižji od letnega cilja iz Uredbe za 7 %, s čimer je bila Indikativna letna vrednost dosežena. Cilj za leto 2030 iz NEPN 2020 je ambicioznejši in indikativna letna vrednost iz NEPN 2020 leta 2023 ni bila dosežena, zaostanek je bil 0,5 odstotne točke. Izpusti TGP so se leta 2023 zmanjšali v vseh sektorjih, z izjemo majhnega povečanja v sektorju industrije neETS, najbolj pa v sektorju prometa.

Cestni blagovni prevoz je po vstopu Slovenije v EU strmo naraščal, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2019 povečal za več kot 2,5 krat. Po pandemičnem zastoju se je obseg vrnil na prejšnje vrednosti. Rast blagovnega prometa in prevoza je v Sloveniji že od osamosvojitve konstantna v cestnem, železniškem prevozu in pomorskem prometu, kljub vmesnim gospodarskim težavam v EU v času recesije 2008 - 2014. Izjema je letalski blagovni promet, ki po strmem upadu leta 2008, že leta stagnira.

V Sloveniji obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih narašča. Predvsem narašča obseg enega okoljsko najbolj obremenjujočih načinov – avtomobilskega prevoza. Njegov delež uvršča Slovenijo na neslavno tretje mesto med članicami EU, v katerih prebivalce za svoje poti največ uporabljajo osebni avto. Do pandemije je hitro naraščal tudi obseg okoljsko najbolj obremenjujočega letalskega prevoza, ki pa se po propadu nacionalnega prevoznika in pandemiji ni vrnil na raven pred letom 2020.