V Sloveniji po oceni večino hrane uvozimo. Pred letom 2004 je bilo iz tujine uvožene manj kot polovica vse razpoložljive hrane, tako uvoz kot izvoz hrane pa sta se po pristopu Slovenije k EU občutno povečala. Delež uvožene hrane se je nato vztrajno povečeval, po letu 2020 pa je bila le še manj kot petina razpoložljive hrane domačega izvora. Večino hrane Slovenija uvozi iz držav članic Evropske unije, približno 60 % pa je uvozi iz sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska). Od analiziranih proizvodov Slovenija uvozi največ žita, sadja, zelenjave in sladkorja.

V Sloveniji zajema večji del energijske porabe v kmetijstvu plinsko olje za pogon kmetijskih strojev (59,0 %), sledi energija za proizvodnjo mineralnih dušikovih gnojil (34,7 %) in električna energija (3,7 %). Poraba plinskega olja se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Na porabo električne energije za skladiščenje vpliva predvsem količina pridelanega sadja. Pri porabi energije na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2023 izstopa Nizozemska, predvsem zaradi velikega deleža rastlinjakov.

Izpusti toplogrednih plinov v kmetijstvu so se od leta 1986 do 2023 zmanjšali za 20,5 %. Zmanjšanje je bilo največje v prašičereji, govedoreji ter na področju gnojenja kmetijskih rastlin. Hitro zmanjševanje izpustov je bilo značilno za prva leta tega obdobja do leta 2013. Od leta 2013 do leta 2016 so se izpusti povečali in do leta 2021 ostali na podobni ravni, zatem pa so se ponovno precej zmanjšali. V letu 2023 je Slovenija dosegla cilj. Glede na leto 2005 so se izpusti zmanjšali za 7,4 %.

Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in regionalni ravni v Sloveniji hitro pridobiva na veljavi. Po vstopu v EU in njenih spodbudah se je pričelo uveljavljanje tega pristopa tudi v Sloveniji, v zadnjem desetletju pa doživlja hiter napredek. Vedno več občin in regij se odziva na spodbude EU in pristojnega ministrstva v Sloveniji ter pripravlja in izvaja Celostne prometne strategije (CPS, ang. Sustainable Urban Mobility Plan - SUMP), ki so osrednje orodje CPN.

Površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov, so se v obdobju 2015–2022 povečale za 49%, najopazneje v začetku programskega obdobja. Delež teh zemljišč v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi (KZU) se je tako povečal iz okoli 14 % na okoli 20 % vseh KZU.