KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Spremembe velikostne strukture kažejo, da se pri obsegu kmetijskih zemljišč nadaljujejo procesi koncentracije, medtem ko so se v živinoreji ti procesi upočasnili. Kljub vsemu pa je zaradi majhnosti (v povprečju), konkurenčnost slovenskih kmetij v primerjavi z EU–27 nizka. Kljub strukturnim spremembam Slovenija tako po povprečni velikosti kmetijskih gospodarstev kot po produktivnosti zaostaja za povprečjem EU–27 za okoli dvakrat in se tako uvršča v skupino članic z najneugodnejšo strukturo kmetijstva. Zaostanek za državami z razvitejšim kmetijstvom se v zadnjih letih ne zmanjšuje.

Neutral

V Sloveniji se je v letu 2023 izvajal monitoring pitne vode (spremljanje kakovosti pitne vode) pri 92,3 % prebivalcih, na mestu uporabe (pipa uporabnika), na 861 oskrbovalnih območjih, v nadaljevanju OO, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev, vključno s 25 manjšimi, na katerih se pitna voda uporablja za oskrbo javnih objektov ali, objektov za izvajanje živilske dejavnosti. V monitoring pitne vode ni bilo vključenih 7,7 % prebivalcev, ki se oskrbujejo iz sistemov z manj kot 50 oseb npr. lastna oskrba, samooskrba - kapnice.

Neutral

Delež kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo se od leta 2018 ne spreminja bistveno.

Za Slovenijo je značilna velika krajinska raznolikost, ki je primarno posledica razgibanega reliefa, različnih podnebnih razmer, tipov tal, rabe zemljišč in drobno posestne lastniške strukture.

Neutral

Skupno število registriranih sort (vpisane v sortno listo RS) se je pri strnih žitih, koruzi in krompirju od leta 2011 zmanjšalo, v istem obdobju se je stalno povečevalo število sort oljnic, predvsem na račun domačih sort, ki so vpisane kot ohranjevalne sorte in vpisa večjega števila tujih hibridov sončnic. Število drugih skupin poljščin je ostalo na podobni ravni. Pri rži in ovsu je delež petih v pridelavi najbolj razširjenih sort 100 %.

Neutral

Ocenjeni povprečni dolgodobni vnosi kovin (svinca, kadmija in živega srebra) v človeško telo s hrano pri odraslih prebivalcih Slovenije ne presegajo referenčnih točk (BMDL) oziroma na zdravju temelječih smernih vrednosti (dopustnih dnevnih/tedenskih vnosov), pri otrocih pa so pri svincu in kadmiju ter živemu srebru (uživalci rib) v povprečju, podobno kot to velja za EU, lahko preseženi.

Bad

V obdobju 1950–2024 je opažen trend naraščanja letne najvišje temperature in letne najnižje temperature zraka. Narašča število vročih dni – z najvišjo temperaturo nad 30 °C, opažamo tudi večjo pogostost zelo vročih dni – z najvišjo temperaturo nad 35 °C. Poleti 2013 je bila izmerjena doslej najvišja temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Leta 2022 je bil z 80 vročimi dnevi v Biljah dosežen slovenski rekord v njihovem številu.