KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

Največ energije v industriji se porabi v proizvodnji kovin. V obdobju 2008-2012 se je učinkovitost rabe energije povečala, pri čemer pa so trendi po posameznih panogah zelo različni in razgibani.

Neutral

Medtem ko se deklarativni odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije izboljšuje, ostaja razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi nespremenjeno. To je razvidno iz njihovega okoljsko usmerjenega vedenja in dejanske učinkovitosti v rabi energije. Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS nakazujejo velik potencial za zmanjšanje končne porabe energije v gospodinjstvih skozi razvoj okoljsko usmerjenega vedenja in pozitivnih navad pri rabi energije.

Bad

Raziskave Evropskega barometra (EBS) od leta 2008 dalje kontinuirano pričajo o visoki ozaveščenosti Slovencev o podnebnih spremembah. Kljub nihanju v percepciji, podnebne spremembe za večino – nad dve tretjini – predstavljajo zelo resen problem. Od leta 2015 naprej opažamo postopno rast tega zavedanja, ki je v najnovejših merjenjih preseglo tri četrtine vprašanih.

Good

Biomasa fitoplanktona izražena kot koncentracija klorofila a odraža obremenjenost morskega okolja s hranilnimi snovmi. Koncentracije klorofila a kažejo na trend izboljšanja stanja slovenskega morja, saj je stanje v zadnjem obdobju ocenjeno kot dobro ali zelo dobro.

Neutral

Koncentracija v vodi raztopljenega kisika je pomembna za življenje vseh aerobnih morskih organizmov, saj te kisik porabljajo pri dihanju. V obdobju razslojenega vodnega stolpca, predvsem pozno poleti ali zgodaj jeseni, lahko v pridnenem sloju morja prihaja do pomanjkanja kisika. Dolgoletne meritve koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem sloju merilnega mesta na sredi Tržaškega zaliva kažejo precejšnja nihanja tako na letnem kot na dolgoletnem nivoju. V 90. letih 20.

Good

Odmrla lesna biomasa je pomemben habitat za favno in floro ter na ta način pripomore k biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. V letu 2022 je količina stoječih in ležečih dreves brez panjev in vej znašala 21,3 m3/ha, kar predstavlja 6 % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev, prevladovala je odmrla lesna biomasa v debelinskem razredu do 30 cm. V pragozdovih pa je lahko ta količina celo nekaj 10-krat večja, več je tudi odmrlih dreves, debelejših od 50 cm. p.