KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

Leta 2022 je bilo v Sloveniji končnim uporabnikom na voljo 75 % oskrbe z energijo, kar je največ v opazovanem obdobju. Na ta delež v največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote. V termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah se je leta 2022 izgubila skoraj polovica vložene energije. V primerjavi z državami EU-27 se je Slovenija uvrstila v spodnjo tretjino držav. Proizvodnja električne energije iz SPTE je leta 2021 predstavljala dobrih 6 % celotne proizvodnje v Sloveniji, pri čemer se ta delež v zadnjih letih znižuje.

Good

V Sloveniji so koncentracije celokupnega arzena v krvi, urinu in materinem mleku nizke in primerljive s koncentracijami po svetu. Dolgoročne vsebnosti arzena bo mogoče v bioloških vzorcih spremljati, ko bo vzpostavljen in zagotovljen redni humani biomonitoring na nacionalni ravni.

Bad

Podatki za Slovenijo kažejo, da pri osebah, mlajših od 55 let, število novo odkritih primerov malignega melanoma kože narašča in sicer bolj pri ženskah kot pri moških. Večina primerov malignega melanoma kože je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu.

Neutral

Levkemija je najpogostejši rak v otroštvu. Predstavlja 25 do 30 % vseh na novo odkritih rakavih bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let v svetu. Vzročni mehanizmi za nastanek levkemije pri otrocih so slabo poznani. Podatki evropskih registrov raka kažejo, da je incidenčna stopnja levkemij pri otrocih med leti 1970 in 1999 rasla povprečno za 0.7 % letno, v zadnji dvajsetih letih pa že 1% letno, predvsem v državah z višjim ekonomskim statusom.

Neutral

Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj uvoz vrednostno presega izvoz. Po pristopu k Evropski uniji (EU) sta se oba blagovna tokova začela izrazito povečevati. Uvoz se je takrat povečal bolj intenzivno, predvsem na račun predelanih proizvodov, izvoz pa na račun nepredelanih kmetijskih proizvodov. V zadnjem desetletju je rast izvoza hrane in pijače intenzivnejša od rasti uvoza, zato se pokritost uvoza izboljšuje in v obdobju 2017–2021 znaša nekaj čez 60 %.

Bad

Materialni odtis gospodinjstev je leta 2019 v Sloveniji znašal okoli 15 ton na prebivalca, kar je več od povprečja EU (14,6 tone na prebivalca). Finska, Romunija, Estonija in Luksemburg imajo največji materialni odtis z okoli 28–29 tonami na prebivalca, Nizozemska najnižji s 7,4 tonami.

Recikliranje odpadkov se sicer povečuje; v letu 2018 je osem držav (Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Italija, Litva, Nizozemska, Slovenija) oddala v reciklažo vsaj polovico komunalnih odpadkov. Vendar so v Romuniji, Malti in na Cipru oddali v reciklažo komaj desetino komunalnih odpadkov.