V letu 2023 v Sloveniji beležimo upad števila in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij (FRO): evidentirali smo 1070 FRO v skupni površini 3225,44 ha. S tem se je stanje približalo tistemu iz leta 2017, saj se je v primerjavi z letom 2020 število FRO zmanjšalo za 62, v skupni površini pa za 469,83 ha.

Več kot polovica stanovanj/hiš v Sloveniji je bila zgrajena pred letom 1980 oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom. V njihovi prenovi leži največji potencial zmanjšanja vplivov na okolje in znižanja porabe energije. Hkrati je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj/hiš - relativno visok. Ta gospodinjstva imajo tudi največ težav s stanovanjskimi razmerami oziroma stanovanjsko prikrajšanostjo in prenaseljenostjo.

Trendi populacij izbranih vrst ptic kažejo, da se stanje okolja v kulturni krajini še vedno slabša, predvsem na nekaterih območjih, kot sta Prekmurje in Ljubljansko barje. Populacija izbrane gozdne vrste ptic (srednjega detla) je sicer stabilna, vendar je bil v zadnjih letih zabeležen trend slabšanja kakovosti njegovega habitata, ki je zlasti posledica intenziviranja sečnje. Populacije ptic, ki prezimujejo na slovenskih rekah in drugih vodnih telesih imajo različne trende, ki se pri večini vrst ujemajo s trendi prezimujočih regionalnih biogeografskih populacij v Evropi.

Prebivalcem EU in Slovenije je pomembno varovanje okolja. Kot največje okoljske probleme navajajo  naraščajoče količine odpadkov, onesnaževanje zraka in podnebne spremembe. Velika večina anketirancev se je strinjala s trditvami, da jih skrbijo različni okoljski problemi ter da ti vplivajo na njihovo vsakdanje življenje in zdravje.

Za slovensko gospodarstvo je značilen visok delež industrije v celotni ustvarjeni dodani vrednosti (25,7 %, leto 2022). Najnižji delež med vsemi dejavnostmi ima kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (1,9 %, leto 2022). Slovenija ima podpovprečne deleže bruto dodane vrednosti vseh terciarnih in kvartarnih dejavnostih (izjema je trgovina, gostinstvo in promet) v primerjavi z EU. Podatki o indeksu dodane vrednosti po dejavnostih prikazujejo, da je najvišjo rast v primerjavi z letom 2015 doživela informacijsko-komunikacijska tehnologija (indeks = 151, leto 2022).