KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Leto 2022 je bilo za proizvodnjo električne energije v Sloveniji izjemno, saj je bila zaradi težav z dobavami premoga proizvodnja iz trdnih goriv najnižja od leta 1992, suša pa je prav tako znižala proizvodnjo iz obnovljivih virov energije. To je pripeljalo do rekordnega deleža jedrske energije pri proizvodnji električne energije (42 %) in zelo nizke skupne proizvodnje (13,4 TWh), najnižje od leta 1999. Delež domače proizvodnje električne energije je bil 71 %, kar je pod ciljem Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, letna proizvodnja pa za 40 % nižja od bruto rabe.

Neutral

Leta 2024 so se izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz virov po Uredbi (EU) 2023/857 povečali za 1,8 % v primerjavi z letom prej. Glede na letni cilj iz Uredbe (EU) so bili kljub temu še vedno nižji, za 0,4 % oz. za 41 kt. NEPN 2024 določa za leto 2030 ambicioznejši cilj zmanjšanja izpustov neETS kot Uredba (EU). Primerjava z indikativno trajektorijo do tega cilja, ki se začne v letu 2021, kaže, da so bili izpusti leta 2024 za 5 odstotnih točk nad njo.

Neutral

Raba primarne energije je leta 2024 znašala 6.297 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 3,8 %. Povečanje, do katerega je prišlo pri vseh gorivih, je posledica tako povečanja rabe končne energije kot tudi večje proizvodnje električne energije. Raba primarne energije je bila od indikativne ciljne vrednosti za leto 2024 iz NEPN 2024 nižja za 120 ktoe (- 1,9 %). Indikativna letna vrednost je bila tako dosežena.

Bad

Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. Od leta 2000 je bila v Sloveniji zaradi suše v kmetijstvu sedemkrat razglašena naravna nesreča, najobsežnejše med njimi so se zgodile v letih 2003, 2013, 2017 in 2022. Suša večje jakosti se pojavlja čedalje pogosteje ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Dodatno tveganje za nastanek škode v kmetijstvu predstavljajo hitro razvijajoče se suše v poletnem času (t. i. »rapidne suše«), ki se pojavljajo ob vročinskih valovih.

Neutral

Leta 2024 so bili neto izpusti toplogrednih plinov v Evropski uniji za 2,3 % nižji kot leta 2023 in za 38,0 % nižji kot leta 1990. V Sloveniji so se izpusti toplogrednih plinov brez sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) glede na leto 2023 povečali za 4,1 %. Izpusti iz ne-ETS sektorjev so bili leta 2024 za 1,8 % višji kot leta 2023, vendar še vedno za 12,1 % nižji kot leta 2005. 

Neutral

V obdobju 1961–2024 se je srednja letna višina morja ob slovenski obali povečala. Srednja letna višina morja na mareografski postaji Koper je leta 2024 dosegla 233 cm in je bila druga največja v primerjalnem obdobju 1991–2020. Največja letna višina morja 322 cm, je predstavljala tretjo največjo gladino morja po letu 1991, najmanjša letna višina morja 142 cm pa druga najvišja med  najnižjimi zabeleženimi višinami po letu 1991.