Kazalec predstavlja umrljivost zaradi bolezni dihal (MKB10: J00 do J99), ki je odvisna od različnih dejavnikov tveganja, vključno z onesnaženim zrakom v notranjem in zunanjem okolju, vendar ugotavljanje povezave ni preprosto. Pomembni so lahko tudi prehrana, življenjski slog ter drugi okoljski in socialni dejavniki. Umrljivost zaradi bolezni dihal je kazalec, ki daje posredno oceno izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom na zdravje.

Pri projektu APHECOM smo izračunali število preprečenih hospitalizacij zaradi bolezni dihal v enem letu na 100.000 prebivalcev, če bi se v Ljubljani povprečna letna vrednost PM10 znižala za 5 μg/m3 oz. če bi se povprečna letna vrednost PM10 znižala na 20 μg/m3. Na ta način bi se izognili 6 oz. 21 hospitalizacijam zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcem (APHECOM, 2010).

Bolezni dihal predstavljajo več kot 6 % globalnega bremena bolezni in so vzrok za več umrljivosti in obolevnosti kot vsa maligna obolenja skupaj, predstavljajo 13 % vseh obiskov v bolnišnicah. Bolezni dihal lahko povzročajo dejavniki tveganja, kot so onesnaženost zraka, prenatrpanost in slabe bivanjske razmere. Raziskave so pokazale, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku poveča verjetnost za bolezni dihal, kot so alergije, astma, kronična obstruktivna pljučna  bolezen (KOPB) in pljučni rak, posebno pri otrocih in starejših (National Institute of Environmental Health. Sciences, 2007).

Visoka prevalenca kajenja (okoljska onesnaženost s tobačnim dimom) in nizka precepljenost proti influenci in pneumokoknim okužbam sta prav tako pomembna dejavnika za umrljivost zaradi bolezni dihal. Nekateri od zgornjih dejavnikov so močno povezani s socialno-ekonomskim pomanjkanjem. Poleg tega je revščina povezana z dvajsetkratnim porastom relativnega bremena okužb pljuč, ki prizadenejo zelo mlade in zelo stare prebivalce (Steward, Sounders, Kamm, 2008). Študije, ki so jih opravili v evropskih državah so pokazale, da imajo otroci iz revnejših družin dvakrat večjo verjetnost izpostavljenosti tobačnemu dimu kot njihovi bogatejši vrstniki (UN Regional Information Centre for Western Europe, 2010). Tudi epidemiološka študija, ki so jo izdelali v Angliji, je pokazala, da je povečana hospitalizacija zaradi bolezni dihal močno povezana s socialno neenakostjo (Hawker, Olowohure, Sufi, 2003).

Slabše bivalne razmere, vključno z nezadostnim ogrevanjem, slabo prezračenostjo in prenatrpanostjo, prav tako sodijo med poglavitne dejavnike za bolezni dihal. Slaba izolacija prispeva k večji stopnji umrljivosti zaradi bolezni dihal pozimi (Clinch, Healy, 2000). Slabo prezračevanje in prenatrpanost povzročata širjenje bolezni dihal, kot sta influenca in tuberkuloza in tako povečanje bremena bolezni dihal.

Umrljivost zaradi bolezni dihal v Evropi upada. Upadla je za 23 % , iz 62,9/100.000 prebivalcev v letu 1999 na 48,5/100.000 prebivalcev v letu 2008 (WHO, 2009). Tak vzorec se je pojavil v mnogih deželah z visoko stopnjo umrljivosti, kot sta Irska in Anglija. Kljub temu stopnja v teh deželah ostaja znatno večja kot v ostalih delih Evrope.

Ugotovljeno je bilo, da je Irska ena izmed dežel z najvišjo stopnjo umrljivosti pozimi (Healy,2002). Ekstremni vremenski pogoji povzročajo poslabšanje bolezni dihal, npr. astme in pljučnice, čeprav je to lahko tudi posledica drugih dejavnikov kot sta podhladitev ali slabe bivanjske razmere.

Umrljivost zaradi bolezni dihal je močno povezana z onesnaženim zrakom s finimi prašnimi delci, vključno s sulfati, v koncentraciji več kot 74 µg/m3 (Air quality guidelines, 2005). Študija, ki je potekala v Angliji, je pokazala, da je povečanje koncentracije žveplovega dioksida v zunanjem zraku za 10 µg/m3, povezano s 102 % tveganjem za umrljivost dojenčkov (Hajat, Armstrong et al, 2007). V letu 1999 je bila objavljena Direktiva za omejitev vrednosti žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, delcev (PM) in svinca v okoljskem zraku (Council Directive, 1999). Posledično so ugotovili zmanjšanje umrljivosti za 9/100.000 prebivalcev, od leta 1999 (62,9) do leta 2001 (53,9). Čeprav je to zmanjšanje lahko tudi posledica drugih dejavnikov, je upoštevanje Direktive verjetno glavni razlog za to.