Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v Sloveniji je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Savinjski in Zasavski regiji, najmanjša pa v Osrednjeslovenski statistični regiji (2014–2019). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je od 74/100.000 prebivalcev v letu 2000 na 52/100.000 prebivalcev v letu 2019.
Kazalec predstavlja umrljivost zaradi bolezni dihal v Sloveniji, med leti 2000 in 2019. Od leta 2010 dalje je prikazana tudi stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal po statističnih regijah. Od leta 2013 do 16 je prikazana še stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal v državah Evrope.
Umrljivosti je odvisna od različnih dejavnikov tveganja, vključno z onesnaženim zrakom v notranjem in zunanjem okolju, vendar ugotavljanje povezave ni preprosto. Pomembni so lahko tudi prehrana, življenjski slog ter drugi okoljski in socialni dejavniki. Umrljivost zaradi bolezni dihal je kazalec, ki daje posredno oceno izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom na zdravje.
NIJZ, 2000–2020; SURS, 2000–2020 (1. 09. 2020)
Vzhodna Slovenija [število smrti/100.000 prebivalcev] | Zahodna Slovenija [število smrti/100.000 prebivalcev] | Slovenija [število smrti/100.000 prebivalcev] | |
---|---|---|---|
1999 | 88,70 | 66,60 | 78,60 |
2000 | 77,50 | 69,60 | 73,90 |
2001 | 69 | 65 | 67,20 |
2002 | 74,50 | 65,80 | 70,50 |
2003 | 84,80 | 71,40 | 78,60 |
2004 | 80,10 | 64,90 | 73,11 |
2005 | 75,30 | 63,50 | 69,91 |
2006 | 64,20 | 58,50 | 61,60 |
2007 | 54,80 | 49,60 | 52,40 |
2008 | 59,70 | 52,30 | 56,20 |
2009 | 70,41 | 59,86 | 61,84 |
2010 | 69,86 | 53,29 | 54,61 |
2011 | 68,44 | 52,60 | 58,32 |
2012 | 75,64 | 65,49 | 67,40 |
2013 | 76,97 | 59,65 | 64,83 |
2014 | 68,68 | 50,19 | 55,88 |
2015 | 68,85 | 59,39 | 63,30 |
2016 | 69,22 | 55,64 | 61,33 |
2017 | 69,40 | 53,61 | 61,90 |
2018 | 61,10 | 42,22 | 52,20 |
2019 | 57,20 | 50,60 | 51,50 |
NIJZ, 2011–2020 (1. 09. 2020)
Stat. regija | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2010-2014 | 2015-2019 |
Pomurska | 74 | 73 | 65 | 72 | 85 | 98 | 96 | 82 | 74 | 66 | 65 | 67 | 83 | 71 |
Podravska | 57 | 55 | 43 | 60 | 63 | 69 | 52 | 66 | 75 | 69 | 66 | 63 | 58 | 68 |
Koroška | 57 | 66 | 69 | 76 | 57 | 74 | 64 | 66 | 65 | 68 | 59 | 51 | 68 | 62 |
Savinjska | 58 | 80 | 67 | 74 | 87 | 81 | 76 | 91 | 73 | 77 | 69 | 59 | 77 | 74 |
Zasavska | 56 | 92 | 90 | 84 | 107 | 104 | 91 | 66 | 54 | 72 | 63 | 93 | 95 | 70 |
Posavska | 46 | 47 | 57 | 53 | 51 | 50 | 56 | 50 | 67 | 56 | 46 | 40 | 53 | 52 |
Jugovzhodna Slovenija | 55 | 72 | 58 | 56 | 74 | 68 | 48 | 65 | 57 | 66 | 47 | 36 | 61 | 54 |
Osrednjeslovenska | 44 | 49 | 42 | 47 | 53 | 45 | 40 | 47 | 48 | 46 | 36 | 41 | 45 | 44 |
Gorenjska | 56 | 56 | 46 | 45 | 61 | 53 | 49 | 53 | 46 | 55 | 50 | 43 | 51 | 49 |
Primorsko-notranjska | 97 | 79 | 111 | 72 | 80 | 72 | 67 | 65 | 89 | 72 | 52 | 64 | 81 | 68 |
Goriška | 69 | 59 | 65 | 52 | 73 | 76 | 58 | 62 | 68 | 71 | 49 | 54 | 65 | 61 |
Obalno-kraška | 69 | 76 | 61 | 67 | 74 | 64 | 54 | 76 | 61 | 69 | 51 | 48 | 64 | 61 |
Slovenia | 56 | 62 | 55 | 58 | 67 | 65 | 56 | 63 | 61 | 62 | 52 | 52 | 60 | 58 |
EUROSTAT, 2020 (1. 09. 2020)
2013 [Stopnja umrljivosti ] | 2014 [Stopnja umrljivosti ] | 2015 [Stopnja umrljivosti ] | 2016 [Stopnja umrljivosti ] | |
---|---|---|---|---|
EU | 82,50 | 78,30 | 88 | 83 |
Belgija | 109,18 | 95,70 | 108,87 | 101 |
Bolgarija | 53,76 | 58,10 | 60,40 | 65 |
Češka | 81,96 | 73,40 | 86,56 | 81 |
Danska | 127,54 | 115,70 | 117,56 | 117 |
Nemčija | 76,82 | 68 | 77,24 | 71 |
Estonija | 42,59 | 43,80 | 42,88 | 43 |
Irska | 131,27 | 125,90 | 137,83 | 134 |
Grčija | 95,71 | 108,10 | 121,67 | 109 |
Španija | 91,74 | 91,70 | 105,49 | 93 |
Francija | 56,45 | 52 | 60,52 | 57 |
Hrvaška | 57,80 | 59,70 | 69,20 | 65 |
Italija | 60,29 | 58,30 | 66,42 | 62 |
Ciper | 84,32 | 86,20 | 108,42 | 96 |
Latvija | 43,07 | 35,90 | 36,78 | 42 |
Litva | 51,97 | 42,10 | 47,57 | 45 |
Luksemburg | 72,84 | 63,80 | 80,59 | 71 |
Madžarska | 81,32 | 78,60 | 95,84 | 79 |
Malta | 113,66 | 96,60 | 103,79 | 95 |
Nizozemska | 90,11 | 74,10 | 87,87 | 81 |
Avstrija | 50,53 | 46,60 | 54,51 | 52 |
Poljska | 79,80 | 69,10 | 80,50 | 74 |
Portugalska | 123,70 | 116,70 | 126 | 123 |
Romunija | 75,65 | 78,40 | 86,25 | 82 |
Slovenija | 80,41 | 66,30 | 71,38 | 68 |
Slovaška | 86,05 | 74,90 | 92,15 | 79 |
Finska | 36,45 | 34,40 | 35,52 | 38 |
Švedska | 64,24 | 58,10 | 65,36 | 63 |
Velika Britanija | 144,21 | 130,90 | 142,16 | 136 |
ARSO, 2015 (1. 09. 2020)
Dejansko št. smrti [število smrti] | Celotna umrljivost pri obstoječem onesnaženju [število smrti] | Zmanjšanje celotne umrljivosti (%), če bi bilo onesnaženje s PM2,5 nižje za 5 µg/m3 [delež] | Podaljšanje življ. dobe (leta), če bi bilo onesnaženje s PM2,5 nižje za 5 µg/m3 [leta] | Zmanjšanje celotne umrljivosti (%), če bi onesnaženost zraka s PM2,5 znašala 10 µg/m3 [delež] | Podaljšanje življ. dobe (leta), če bi onesnaženost zraka s PM2,5 znašala 10 µg/m3 [leta] | |
---|---|---|---|---|---|---|
Celje | 440 | 12,90 | 3 | 0,30 | 6,60 | 0,80 |
Kranj | 415 | 11,20 | 2,90 | 0,30 | 4,60 | 0,60 |
Ljubljana | 2255 | 11,90 | 2,90 | 0,40 | 4,70 | 0,60 |
Maribor | 1227 | 15,60 | 2,90 | 0,30 | 5,90 | 0,70 |
Murska Sobota | 217 | 15,60 | 2,80 | 0,30 | 5,50 | 0,60 |
Nova Gorica | 337 | 14,80 | 3 | 0,30 | 4,20 | 0,50 |
Novo mesto | 320 | 13,40 | 2,80 | 0,30 | 5,60 | 0,60 |
Hrastnik | 102 | 14,60 | 12,90 | 0,40 | 3,90 | 0,50 |
Trbovlje | 183 | 15,10 | 2,70 | 0,30 | 7,10 | 0,80 |
Zagorje | 190 | 16,50 | 2,60 | 0,30 | 6,80 | 0,90 |
Koper | 399 | 12,50 | 2,80 | 0,30 | 3,80 | 0,30 |
Velenje | 245 | 11,90 | 2,90 | 0,20 | 3,30 | 0,20 |
- Ukrepi za spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije pri ogrevanju stavb (daljinsko ogrevanje in oskrba s plinom; ukrepi na področju gospodinjskih ogrevalnih naprav, lokalni energetski koncepti; zagotavljanje informacij in spodbujanje zmanjšanja toplotnih izgub v stavbah; natančen register malih kurilnih naprav).
- Ukrepi na področju prometa (izvajanje prometne politike v mestih - več hoje in kolesarjenja, večja uporaba javnega prevoza, omejitve uporabe avtomobilov; upravljanje prometa na državnih cestah in na mestnih območjih; ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja z uporabljenimi vozili v javnem potniškem prometu, komunalnih storitvah in mestni upravi z uvedbo čistejših vozil; spodbujanje električne mobilnosti).
- Ukrepi na drugih področjih (uvedba sistemov ravnanja z okoljem; zmanjšanje ubežnih emisij; zmanjšanje prahu z odlagališč, gradbišč in cestnih površin podjetij; širjenje zelenih površin v mestih; izobraževanje).
V Sloveniji se je umrljivost zaradi bolezni dihal v letih 2014–2019 minimalno znižala (58/100.000) v primerjavi z leti 2008–2013 (61/100.000). Zmanjšana umrljivost v letu 2019 je zabeležena v naslednjih statističnih regijah: Savinjska, Pomurska, Koroška, JV Slovenija, Obalno-kraška Slovenija, Primorsko notranjska in gorenjska.
Če bi znižali onesnaženost zraka z delci PM10 in/ali s PM2,5 za 5 µg/m3 oziroma za 10 µg/m3 bi se le te spremembe najbolj odražale v Hrastniku, Zasavju in Trbovljah, kar je logično, saj so te tri regije najbolj onesnažene z onesnaževali zunanjega zraka. V drugih regijah bi se življenjska doba podaljšala za okrog 0,3 leta, umrljivost pa znižala za povprečno 3 % pri zmanjšanju PM2,5 za 5 µg/m3. Pri zmanjšanju PM2,5 za 10 µg/m3 pa bi se življenjska doba zvišala za povprečno 0,6 leta in umrljivost znižala za povprečno 4,5 %.
Bolezni dihal predstavljajo več kot 6 % globalnega bremena bolezni in so vzrok za več umrljivosti in obolevnosti kot vsa maligna obolenja skupaj, saj predstavljajo 13 % vseh obiskov v bolnišnicah. Bolezni dihal lahko povzročajo dejavniki tveganja, kot so onesnaženost zraka, prenatrpanost in slabe bivanjske razmere. Raziskave so pokazale, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku poveča verjetnost za bolezni dihal, kot so alergije, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in pljučni rak, posebno pri otrocih in starejših (NIEHS, 2007).
Visoka prevalenca kajenja (okoljska onesnaženost s tobačnim dimom) in nizka precepljenost proti influenci in pneumokoknim okužbam sta prav tako pomembna dejavnika za umrljivost zaradi bolezni dihal. Nekateri od zgornjih dejavnikov so močno povezani s socialno-ekonomskim pomanjkanjem. Poleg tega je revščina povezana z dvajsetkratnim porastom relativnega bremena okužb pljuč, ki prizadenejo zelo mlade in zelo stare prebivalce (Stewart et al., 2008). Študije, ki so jih opravili v evropskih državah so pokazale, da imajo otroci iz revnejših družin dvakrat večjo verjetnost izpostavljenosti tobačnemu dimu kot njihovi bogatejši vrstniki (UN Regional Information Centre for Western Europe, 2010). Tudi epidemiološka študija, ki so jo izdelali v Angliji, je pokazala, da je povečana hospitalizacija zaradi bolezni dihal močno povezana s socialno neenakostjo (Hawker et al., 2003). Slabše bivalne razmere, vključno z nezadostnim ogrevanjem, slabo prezračenostjo in prenatrpanostjo, prav tako sodijo med poglavitne dejavnike za bolezni dihal. Slaba izolacija prispeva k večji stopnji umrljivosti zaradi bolezni dihal pozimi (Clinch, Healy, 2000). Slabo prezračevanje in prenatrpanost povzročata širjenje bolezni dihal, kot sta influenca in tuberkuloza in tako povečanje bremena bolezni dihal.
Umrljivost zaradi bolezni dihal v Evropi upada. Tak vzorec se je pojavil v mnogih deželah z visoko stopnjo umrljivosti, kot sta Irska in Anglija. Kljub temu stopnja v teh deželah ostaja znatno večja kot v ostalih delih Evrope. Ugotovljeno je bilo, da je Irska ena izmed dežel z najvišjo stopnjo umrljivosti pozimi (Healy, 2002). Ekstremni vremenski pogoji povzročajo poslabšanje bolezni dihal, npr. astme in pljučnice, čeprav je to lahko tudi posledica drugih dejavnikov, kot sta podhladitev ali slabe bivanjske razmere. Umrljivost zaradi bolezni dihal je močno povezana z onesnaženim zrakom s finimi prašnimi delci, vključno s sulfati, v koncentraciji več kot 74 µg/m3 (WHO, 2006). Študija, ki je potekala v Angliji, je pokazala, da je povečanje koncentracije žveplovega dioksida v zunanjem zraku za 10 µg/m3, povezano s 102 % tveganjem za umrljivost dojenčkov (Hajat et al., 2007). V letu 1999 je bila objavljena Direktiva za omejitev vrednosti žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, delcev (PM) in svinca v okoljskem zraku (Council Directive, 1999). Posledično so ugotovili zmanjšanje umrljivosti za 9/100.000 prebivalcev, od leta 1999 (62,9) do leta 2001 (53,9). Čeprav je to zmanjšanje lahko tudi posledica drugih dejavnikov, je upoštevanje Direktive verjetno glavni razlog za to.
Cilji povzeti po: Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development, Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15), WHO Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide, Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (2009), Prevention and control of noncommunicable diseases: guidelines for primary health care in low resource settings (WHO, 2012), Akcijski načrt za izvajanje strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so predstavljeni za obdobje 2008–2019. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur. l. RS, št. 65/00, 47/15, 31/18). Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti zaradi bolezni dihal (MKB J00-J99), ki so zajeti v bazi podatkov NIJZ. Podatki za prebivalstvo so predstavljeni za obdobje 2008–2019. Podatki se zbirajo na polletni ravni. Podatki za koncentracije PM2,5 in PM10so predstavljeni za leto 2012. Podatki se zbirajo na dnevni ravni.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o umrljivosti zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev. Podatki za koncentracije PM2,5 in PM10 so obdelani kot je navedeno pri kazalcu Onesnaženost zraka z delci (pod metodologijo, dostopno na http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/onesnazenost-zraka-z-delci-pm10-pm25-4)
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Stopnja umrljivosti (število smrti/100.000 prebivalcev) za boleznimi dihal, Slovenija
|
št. smrti/100.000 prebivalcev |
NIJZ, 2000–2020; SURS, 2000–2020
|
1999–2019 |
Oktober tekočega leta za preteklo leto |
Letno |
1.9.2020 |
da |
Stopnja umrljivosti (število smrti/100.000 prebivalcev) zaradi bolezni dihal v Sloveniji, po statističnih regijah (NUTS3)
|
št. smrti/100.000 prebivalcev |
NIJZ, 2011–2020
|
2010–2014 in 2015–2019 |
||||
Pričakovane spremembe v celotni umrljivosti za starost 30 let in več ter pričakovano podaljšanje življenjske dobe v nekaterih slovenskih občinah, če bi se onesnaženost zraka z delci PM2,5 zmanjšala za 5 oz. na 10 µg/m3, Slovenija
|
%, leta |
ARSO, 2015
|
2012 |
Opredelitev kazalca
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki se zbirajo na letni ravni.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal v državah Evrope
|
št. smrti/100.000 prebivalcev |
|
2013-2016 |
|
Letno |
1.9.2020 |