Kazalec prikazuje uporabo različnih potovalnih načinov na dnevnih poteh, razloge za njihovo uporabo in potovalne navade na daljših poteh (nad 300 km) v evropskih državah (EU-27), posredno pa izpostavlja stopnjo ozaveščenosti evropskega (in slovenskega) prebivalstva o vplivih prometa na okolje, ki se odraža zlasti v okviru prepoznavanja intenzitete ključnih problemov, s katerimi so povezane različne oblike prometa. Kazalec je narejen na podlagi raziskave Evropske komisije Flash Eurobarometer FL551 : Multimodal Digital Mobility Service. 2025.

Po podatkih Evropske agencije za okolje je nezadovoljstvo ljudi v EU zaradi prometa precejšnje, kot njegovi glavni negativni posledici pa sta najpogosteje navedeni prevelika količina prometa in prekomerno onesnaževanje zraka ter v nekoliko manjši meri tudi uničevanje krajine in hrup, vendar pa je odstotek ljudi, ki se nad tem pritožujejo, bil v preteklosti v upadu (EEA, 2004; EEA, 2015).

Anketiranci so bili v zadnji raziskavi (2025) najprej vprašani, kako pogosto potujejo regionalno (tj. med 50 in 300 km) ali na daljše razdalje (tj. 300 km ali več) v prostem času ali zaradi dela. Nekoliko več kot četrtina anketirancev (27 %) poroča, da potujejo regionalno ali na daljše razdalje za prosti čas približno enkrat na mesec ali pogosteje. Približno tretjina (31 %) potuje za prosti čas približno vsakih dva do tri mesece. Podoben delež (29 %) to stori enkrat ali dvakrat na leto. Najmanjši delež anketirancev potuje »enkrat na nekaj let« (8 %) ali »nikoli« (5 %).

Več kot 40 % anketirancev poroča, da potujejo regionalno ali na daljše razdalje zaradi dela: 13 % potuje »približno enkrat na mesec ali pogosteje«, 10 % »približno vsakih dva do tri mesece«, 12 % »enkrat ali dvakrat na leto« in 7 % »enkrat na nekaj let«. Večina anketirancev (56 %) nikoli ne potuje zaradi dela. Med državami EU obstajajo pomembne razlike pri regionalnih (tj. med 50 in 300 km) ali daljših (tj. 300 km ali več) potovanjih za prosti čas. Na Cipru (58 %) in v Sloveniji (53 %) večina anketirancev potuje regionalno ali na daljše razdalje približno enkrat na mesec ali pogosteje. V vseh državah manj kot eden od šestih anketirancev potuje za prosti čas enkrat na nekaj let (od 3 % v Sloveniji in do 14 % na Malti), manj kot eden od desetih pa poroča, da nikoli ne potuje regionalno ali na daljše razdalje za prosti čas (od 0 % na Cipru do 9 % v Belgiji).

Avtomobil je najpogosteje uporabljen način prevoza za regionalna in daljša potovanja, omenjen pri 82 % anketirancev. Pri javnem prevozu ima najvišji delež potovanje z vlakom (53 %), sledi letalo (37 %) in (medkrajevni) avtobus (31 %). Skoraj desetina (9 %) je odgovorila, da je potovala z ladjo ali trajektom. Delež anketirancev, ki so v zadnjih dveh letih uporabili avtomobil za svoja regionalna in daljša potovanja, se giblje od 59 % na Malti, do 91 % na Cipru in v Sloveniji.

Anketiranci so nato izbrali do tri dejavnike, ki so jim najpomembnejši pri načrtovanju regionalnega ali daljšega potovanja. Cena (vozovnica, gorivo ipd.) je najpomembnejši dejavnik, izbran pri 61 % anketirancev. Skoraj polovica (47 %) jih omenja skupno trajanje potovanja. Temu sledijo čas odhoda ali prihoda (36 %) in udobje (ustreznost sedežev, hrup ipd.) (29 %). Sledijo enostavnost iskanja potovalnih možnosti (17 %), enostavnost rezervacije vozovnic (16 %) in število povezav (14 %). Približno eden od desetih anketirancev je izbral naslednje dejavnike: vpliv na okolje (10 %), enostaven dostop do terminalov in vozil, tudi za osebe z oviranostmi ali zmanjšano mobilnostjo (9 %), ter pravice potnikov (v primeru zamud, odpovedi ali izgubljenih povezav) (8 %). Čas odhoda ali prihoda je izbralo 48 % anketirancev v Sloveniji. Pravice potnikov (v primeru zamud, odpovedi ali izgubljenih povezav) se gibljejo od 3 % v Sloveniji do 20 % na Malti.

Anketiranci so podajali mnenje o pomenu vpliva na okolje pri načrtovanju regionalnega ali daljšega potovanja. Skupno več kot 75 % anketirancev odgovarja, da jim je vpliv na okolje pomemben pri načrtovanju potovanja. 21 % jih poroča, da zato svoje potovanje ustrezno prilagodijo (delež niha od 8 % v Latviji do 33 % v Romuniji), 22 % jih meni, da je težko spremeniti svoje navade, medtem ko drugih 22 % ugotavlja, da težko najdejo trajnostne alternative. 12 % jih poroča, da si trajnostnih možnosti ne morejo privoščiti, 16 % pa meni, da vpliv na okolje pri njihovem potovanju ni tako pomemben.

Anketiranci so izbirali tudi med dejavniki, ki bi jih spodbudili k izbiri bolj okolju prijaznih potovanj. Izbrali so lahko do tri razloge s seznama devetih. Najpogosteje izbran dejavnik je primerljiva cena, ki bi anketirance spodbudila k izbiri bolj okolju prijaznega potovanja (46 %). Naslednja najpogostejša razloga sta enaka hitrost potovanja (29 %) in enako priročni časi odhodov ali prihodov, prilagojeni njihovim potrebam (28 %). Enostavnost iskanja okolju prijazne alternative (22 %) in udobje vozil, ki enako ustreza njihovim pričakovanjem (npr. prostornost, hrup), (21 %) sta izbrana pri več kot petini anketirancev. Drugi dejavniki vključujejo ustrezno infrastrukturo potniških terminalov (14 %), enostavnost rezervacije vseh vozovnic za potovanje (13 %), primerljivo število povezav do končnega cilja (13 %) ter enako raven pravic potnikov (v primeru zamud, odpovedi ali izgubljenih povezav) (12 %). Analiza po državah kaže, da je v vseh državah članicah, razen na Madžarskem, najpogostejši dejavnik za izbor okolju prijaznih potovanj primerljiva cena (v Sloveniji 49 %). Naslednji najpogosteje izbrani dejavnik je primerna ura odhoda ali prihoda, ki ustreza njihovim potrebam (v Sloveniji 38 %).