Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov v Sloveniji, ki zajema rabo sončne energije, biomase (les, bioplin, biogoriva) in obnovljivih frakcij odpadkov, geotermalne, vodne in vetrne energije.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) ali absolutnih enotah (raba obnovljivih virov energije). Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Raba obnovljivih virov energije je leta 2013 znašala 1.129
ktoe, kar je 9,2 % več kot leto prej. Največji delež je imel les in druga trdna
biomasa s 50,6 %, drugi najpomembnejši vir je vodna energija s 35,1 %. Ostali
viri so: tekoča biogoriva s 5,3 %, geotermalna energija s 3,4 %, bioplin s
3,1 % ter sončna energija z 2,5 % (Slika EN 18-1).

Visoka rabe lesne biomase je glede na veliko pokritost z
gozdovi, 58,4 % leta 2011 (ZGS, 2012), pričakovana in smotrna. Poleg lesa trdna
biomasa zajema tudi kostno moko in maščobe, papirni mulj ter lužnico, ki se
uporabljajo v industriji. Les je leta 2013 predstavljal 99 % rabe trdne
biomase. Največ trdne biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2013 472 ktoe),
sledita industrija z 48 ktoe in transformacije s 45 ktoe. SURS rabe lesne
biomase v ostali rabi (storitve in kmetijstvo) ne spremlja, zato je raba v
Sloveniji podcenjena. Leta 2009 se je raba v gospodinjstvih močno povečala
glede na predhodna leta. Povečanje je zlasti posledica izboljšanja metodologije
spremljanja rabe lesne biomase v gospodinjstvih. V obdobju 2002-2008 je bila
raba konstanta, leta 2009 pa se je, na podlagi rezultatov ankete o porabi
energije v gospodinjstvih, izdelal model s katerim se vsako leto oceni raba
lesne biomase. Od leta 2009 dalje se raba lesne biomase v gospodinjstvih
povečuje, kar lahko pripišemo številnim dejavnikom: višje cene kurilnega olja,
gospodarska kriza, spodbujanje nakupa kotlov na les ter visokega deleža
lastnikov gozdov med prebivalci Slovenije . V industriji se je raba biomase po
letih rasti od leta 2005 zmanjševala. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje
celuloze v podjetju Vipap ter tudi propadanje lesno predelovalne industrije.
Leta 2013 se je raba povečala za 19 %, vendar je bila glede na leto 2000
še vedno nižja za 27 %. V transformacijah se je raba lesne biomase
povečala. Leta 2013 je bila za 121 % višja kot leta 2000. Znatno se je povečala
leta 2008, ko so začele les uporabljati tudi velike termoelektrarne TEŠ, TET in
TE-TOL. V letih 2009-2013 je les od velikih TE uporabljala le TE-TOL. Narašča
tudi poraba lesa v daljinskem ogrevanju, saj se zaradi spodbud Ministrstva
pristojnega za energijo povečuje število manjših sistemov na lesno biomaso.

Spremljanje rabe lesne biomase je problematično zlasti v gospodinjstvih,
saj se veliko lesa proda na sivem trgu ali pa ga lastniki gozdov porabijo sami
(75 % gozdov je v zasebni lasti (ZGS, 2012)), in ostali rabi, kjer je raba
energije izračunana kot ostanek. Raba lesne biomase je z vidika izpustov CO2
obravnavana kot CO2 nevtralno gorivo. Za izpuste ostalih snovi lesna biomasa ni
okoljsko nevtralno gorivo. Zlasti je problematična njena raba v starih kotlih s
slabimi pogoji za zgorevanje, kjer se poleg prašnih delcev sproščajo tudi
velike količine hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon.
Nepopolno zgorevanje lesa je tudi pomemben vir črnega ogljika. Novi kotli na
lesno biomaso imajo občutno nižje izpuste zgoraj omenjenih snovi, najbolj
optimalna pa je raba lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja. Raba lesne
biomase se bo v prihodnje še povečevala, saj je to domači energetski vir, ki ne
prispeva k izpustom CO2, poleg tega je Slovenija zavezana povečanju deleža OVE.
Seveda je potrebno ta vir izrabljati smotrno, saj se ga uporablja tudi v druge
namene, npr. gradbeništvo, pohištvena industrija, itd. Lesna biomasa se
trenutno v daleč največji meri uporablja za proizvodnjo toplote, kar je
smiselno, saj je tu možno dosegati višje izkoristke kot pri proizvodnji
električne energije. Visoki izkoristki so dosegljivi tudi v soproizvodnji
električne energije in toplote.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je
hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je leta 2013
znašala 4.613 GWh (brez črpalne HE), kar je za 18,5 % več kot leto prej.
Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2013 povečale za 30 % na račun obnov
velikih hidroelektrarn in izgradnje novih (HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško) ter
gradenj in obnov malih hidroelektrarn. Do leta 2019 naj bi bile zgrajeni še
zadnji dve iz verige šestih hidroelektrarn na spodnji Savi. Skupna proizvodnja
električne energije petih HE brez HE Vrhovo, ki je bila zgrajena že leta 1993,
bo znašala 720 GWh. V pripravi so tudi drugi projekti za izkoriščanje vodnega
potenciala: HE na srednji Savi, HE na Muri, idr. Na proizvodnjo hidroelektrarn
ima velik vpliv hidrologija, ki se v zadnjih letih v povprečju slabša.  Leta 2013 je bila hidrološka situacija ugodna.
Obratovalne ure so znašale 4122 h, kar je 7 % več od povprečja
zadnjih petnajstih let.

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: bioplini
(odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini - bioplinske
naprave v kmetijstvu), geotermalna energija, sončna energija ter tekoča biogoriva.
Raba bioplina se je v obdobju 2000-2012 povečala za 951 %. Zlasti je bila
velika rast opazna po letu 2008. Leta 2013 se je raba bioplina prvič zmanjšala,
in sicer za 8,9 %, kar lahko pripišemo zaostritvi glede uporabe vhodnih
substratov. Raba tekočih biogoriv v prometu se pojavi leta 2006 in do leta 2010
narašča. V letu 2011 se je raba zmanjšala za 20,7 %. V letih 2012 in 2013 se je
rast nadaljevala. Leta 2013 je znašala 15,6 %. Raba geotermalne (toplotne
črpalke) in sončne energije (sprejemniki sončne energije) v gospodinjstvih je bila
v statistiko dodana leta 2009, leta 2010 pa še neposredna raba geotermalne
energije v ostali rabi (zdravilišča, kmetijstvo). Poleg tega statistika
spremlja tudi proizvodnjo električne energije v sončnih elektrarnah. Raba
sončne energije s termičnimi sprejemniki sončne energije je bila leta 2013 za 3
% višja kot leto prej. Narašča tudi proizvodnja električne energije v sončnih
elektrarnah (za 32 % glede na leto 2012). Skupna raba geotermalne energije se
je leta 2013 povečala za 11 %, zlasti na račun toplotnih črpalk.

Raba obnovljivih virov je leta 2013 predstavljala 16,6 %
skupne rabe energije. S tem je bil cilj za leto 2010 v višini 12 % presežen.
Cilj je bil presežen že leta 2009. Na doseganje cilja je poleg povečanja rabe
obnovljivih virov in izboljšanja statističnega spremljanja njihove rabe močno
vplivalo tudi zmanjšanje skupne rabe energije kot posledica gospodarske krize
in izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (za več glej kazalec EN16 Skupna
raba energije po gorivih in EN10 Raba končne energije po sektorjih).

Delež biogoriv v gorivih za transport se je leta 2013
povečal glede na predhodno leto in je znašal 3,1 %. To je občutno manj od cilja
za to leto v višini 6,5 %. Občutno nižji deleži od cilja so bili tudi v
preteklih letih. Ukinitev oprostitve trošarin na biogoriva, ki so primešana
fosilnim gorivom leta 2014, bo doseganje ciljev še otežila.

Večja raba obnovljivih virov je spodbujena z različnimi
mehanizmi. Investicije v nove naprave spodbuja Ekološki sklad RS z ugodnimi
krediti in subvencijami ter tudi veliki zavezanci po Uredbi o zagotavljanju
prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Rabo lesne biomase in geotermalne
energije v sistemih daljinskega ogrevanja spodbuja ministrstvo pristojno za
energijo. Proizvodnjo električne energije iz OVE spodbuja podporna shema za
proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (za več
informacij glej kazalec EN19 Proizvodnja električne energije iz OVE). Raba
biogoriv je spodbujena s tem, da so oproščena trošarine, vendar od leta 2014
naprej samo 100 % biogoriva, ne več primešana, poleg tega pa morajo
distributerji tekočih pogonskih goriv dosegati cilje, ki so določeni v Uredbi o
pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih
vozil (Ur. l. RS, št. 103/07). Z namenom spodbujanja rabe obnovljivih virov
energije, da bo dosežen ciljni delež OVE v bruto rabi končne energije, je bil
leta 2010 sprejet Akcijski načrt za obnovljivo energijo (za več glej kazalec
EN24 Delež obnovljivih v bruto rabi končne energije).

V EU-28 je leta 2012 raba obnovljivih virov predstavljala
11,0 % skupne rabe energije. Glede na leto 2000 se je delež povečal za 5,3
odstotne točke, raba OVE pa za 89 %. Raba obnovljivih virov v EU-28 je po
državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. Najvišji delež
obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2012 imela Švedska s 37 %,
najnižjega pa Malta z 1 %. Med obnovljivimi viri v EU-28 močno prevladuje lesna
biomasa (47 %), sledijo hidroenergija (16 %), vetrna energija (10 %),
tekoča biogoriva (9 %), bioplin (7 %), sončna energija (5 %), obnovljive
frakcije komunalnih odpadkov (5 %) ter geotermalna energija (3 %). V obdobju 2000-2012
se je najbolj povečala raba lesne biomase, sledijo vetrna energija in tekoča
biogoriva. Nižja je bila le raba vodne energije zaradi slabših hidrološki
razmer.