[ZR15] Izpusti delcev v zrak
Ključno sporočilo
Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10), delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2018 zmanjšali za 10 %, 5 % in 16 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.
Definicija
Kazalec prikazuje gibanje izpustov vseh prašnih delcev (Total Suspended Particles -TSP), primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) in primarnih delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) v zrak v obdobju 2000-2018, ter strukturo delcev glede na različne vire onesnaževanja.
Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko naravnega izvora (cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel…) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.
Grafi
Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2020)
| delci manjši od 2,5 µm (PM2.5) [kt] | delci večji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm [kt] | delci manjši od 10 µm (PM10) [kt] | delci večji ali enaki 10 µm [kt] | prašni delci vseh velikosti (TSP) [kt] | |
|---|---|---|---|---|---|
| 2000 | 11,31 | 3,45 | 14,76 | 6,23 | 20,99 |
| 2001 | 11,60 | 3,56 | 15,16 | 6,43 | 21,59 |
| 2002 | 12,18 | 3,78 | 15,96 | 6,79 | 22,75 |
| 2003 | 12,69 | 3,82 | 16,51 | 6,97 | 23,48 |
| 2004 | 13,26 | 3,89 | 17,15 | 7,13 | 24,28 |
| 2005 | 13,80 | 4,12 | 17,92 | 7,79 | 25,70 |
| 2006 | 13,73 | 4,13 | 17,86 | 8,17 | 26,03 |
| 2007 | 13,75 | 4,43 | 18,18 | 8,61 | 26,79 |
| 2008 | 14,27 | 4,19 | 18,46 | 8,26 | 26,71 |
| 2009 | 13,63 | 2,90 | 16,53 | 5,15 | 21,68 |
| 2010 | 13,52 | 2,38 | 15,90 | 3,77 | 19,67 |
| 2011 | 13,38 | 2,00 | 15,38 | 2,77 | 18,15 |
| 2012 | 12,88 | 1,90 | 14,78 | 2,66 | 17,44 |
| 2013 | 13,02 | 1,77 | 14,79 | 2,52 | 17,31 |
| 2014 | 11,07 | 1,74 | 12,81 | 2,43 | 15,24 |
| 2015 | 11,75 | 1,94 | 13,68 | 2,92 | 16,60 |
| 2016 | 12,05 | 2,11 | 14,16 | 3,47 | 17,62 |
| 2017 | 11,53 | 2,34 | 13,87 | 3,92 | 17,79 |
| 2018 | 10,77 | 2,53 | 13,31 | 4,32 | 17,62 |
Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2020)
| Proizvodnja elektrike in toplote [%] | Raba goriv v industriji [%] | Cestni promet [%] | Ostali promet [%] | Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [%] | Ubežni izpusti [%] | Industrijski procesi in raba topil [%] | Kmetijstvo [%] | Odpadki [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| TSP (Slovenia) | 2,59 | 5,85 | 8,85 | 2,20 | 46,05 | 1,81 | 26,12 | 5,77 | 0,76 |
| PM10 (Slovenia) | 2,98 | 7,39 | 8,69 | 2,91 | 58,40 | 1,27 | 13,54 | 3,85 | 0,97 |
| PM2.5 (Slovenia) | 2,98 | 8,84 | 7,65 | 3,59 | 70,46 | 0,46 | 3,69 | 1,13 | 1,20 |
| PM10 (EU28) | 3,14 | 5,10 | 10,21 | 1,82 | 41,13 | 0 | 17,16 | 17,84 | 3,60 |
| PM2.5 (EU28) | 3,47 | 7,52 | 10,70 | 2,27 | 53,83 | 0 | 10,21 | 6,60 | 5,40 |
Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2020)
| Proizvodnja elektrike in toplote [kt] | Raba goriv v industriji [kt] | Cestni promet [kt] | Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kt] | Ubežni izpusti [kt] | Industrijski procesi in raba topil [kt] | Ostali promet [kt] | Kmetijstvo [kt] | Odpadki [kt] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2001 | -0,03 | 0,31 | 0,04 | -0,02 | -0,06 | 0,39 | -0,01 | -0,03 | 0,00 |
| 2002 | 0,14 | 0,47 | 0,06 | 0,40 | -0,01 | 0,69 | -0,03 | 0,03 | 0,01 |
| 2003 | -0,02 | 0,55 | 0,12 | 0,86 | 0,00 | 1,07 | -0,01 | -0,08 | 0,01 |
| 2004 | -0,05 | 0,63 | 0,23 | 1,28 | 0,00 | 1,43 | -0,02 | -0,22 | 0,00 |
| 2005 | -0,09 | 0,76 | 0,32 | 1,56 | -0,02 | 2,41 | -0,01 | -0,21 | 0,00 |
| 2006 | -0,53 | 0,59 | 0,36 | 1,75 | -0,03 | 3,05 | 0,02 | -0,20 | 0,01 |
| 2007 | -0,46 | 0,41 | 0,56 | 1,85 | -0,03 | 3,59 | -0,04 | -0,10 | 0,01 |
| 2008 | -0,20 | 0,44 | 0,88 | 2,16 | -0,03 | 2,69 | -0,06 | -0,16 | 0,00 |
| 2009 | -0,39 | 0,25 | 0,52 | 2,43 | -0,04 | -1,79 | -0,18 | -0,12 | 0,00 |
| 2010 | -0,47 | 0,26 | 0,49 | 2,45 | -0,03 | -3,64 | -0,21 | -0,16 | -0,01 |
| 2011 | -0,33 | 0,17 | 0,58 | 2,37 | -0,03 | -5,12 | -0,26 | -0,23 | 0,01 |
| 2012 | -0,31 | 0,06 | 0,59 | 1,94 | -0,05 | -5,27 | -0,25 | -0,26 | 0,00 |
| 2013 | -0,43 | 0,13 | 0,45 | 2,21 | -0,09 | -5,44 | -0,28 | -0,23 | 0,00 |
| 2014 | -0,54 | 0,28 | 0,34 | 0,12 | -0,16 | -5,30 | -0,27 | -0,21 | -0,01 |
| 2015 | -0,54 | 0,22 | 0,25 | 0,92 | -0,15 | -4,64 | -0,29 | -0,17 | -0,01 |
| 2016 | -0,56 | 0,17 | 0,35 | 1,22 | -0,13 | -4,01 | -0,31 | -0,12 | 0,00 |
| 2017 | -0,49 | 0,29 | 0,21 | 0,61 | -0,12 | -3,29 | -0,32 | -0,11 | 0,02 |
| 2018 | -0,51 | 0,31 | 0,24 | -0,26 | -0,12 | -2,62 | -0,32 | -0,09 | 0,00 |
Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2020)
| Proizvodnja elektrike in toplote [kt] | Raba goriv v industriji [kt] | Cestni promet [kt] | Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kt] | Ubežni izpusti [kt] | Industrijski procesi in raba topil [kt] | Ostali promet [kt] | Kmetijstvo [kt] | Odpadki [kt] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2001 | -0,02 | 0,30 | 0,04 | -0,02 | -0,02 | 0,14 | -0,01 | 0,00 | 0,00 |
| 2002 | 0,09 | 0,45 | 0,05 | 0,38 | 0,00 | 0,23 | -0,03 | 0,02 | 0,00 |
| 2003 | -0,02 | 0,52 | 0,09 | 0,82 | 0,01 | 0,36 | -0,01 | -0,03 | 0,00 |
| 2004 | -0,04 | 0,59 | 0,20 | 1,23 | 0,01 | 0,49 | -0,02 | -0,08 | 0,00 |
| 2005 | -0,04 | 0,72 | 0,27 | 1,50 | -0,01 | 0,81 | -0,01 | -0,08 | 0,00 |
| 2006 | -0,34 | 0,56 | 0,29 | 1,68 | -0,01 | 0,96 | 0,02 | -0,08 | 0,01 |
| 2007 | -0,30 | 0,39 | 0,46 | 1,78 | -0,01 | 1,17 | -0,04 | -0,04 | 0,01 |
| 2008 | -0,05 | 0,41 | 0,71 | 2,07 | -0,01 | 0,66 | -0,06 | -0,04 | 0,00 |
| 2009 | -0,22 | 0,23 | 0,41 | 2,33 | -0,01 | -0,75 | -0,18 | -0,03 | 0,00 |
| 2010 | -0,28 | 0,25 | 0,37 | 2,35 | -0,01 | -1,25 | -0,21 | -0,06 | -0,02 |
| 2011 | -0,18 | 0,16 | 0,43 | 2,27 | -0,01 | -1,71 | -0,26 | -0,08 | 0,00 |
| 2012 | -0,17 | 0,05 | 0,43 | 1,86 | -0,02 | -1,82 | -0,25 | -0,06 | 0,00 |
| 2013 | -0,24 | 0,12 | 0,31 | 2,12 | -0,04 | -1,89 | -0,28 | -0,07 | -0,01 |
| 2014 | -0,32 | 0,26 | 0,22 | 0,11 | -0,07 | -1,81 | -0,27 | -0,05 | -0,02 |
| 2015 | -0,31 | 0,21 | 0,13 | 0,88 | -0,07 | -1,60 | -0,29 | -0,04 | -0,01 |
| 2016 | -0,32 | 0,16 | 0,21 | 1,17 | -0,05 | -1,45 | -0,31 | -0,02 | 0,00 |
| 2017 | -0,26 | 0,27 | 0,07 | 0,59 | -0,05 | -1,18 | -0,32 | -0,02 | 0,02 |
| 2018 | -0,27 | 0,29 | 0,08 | -0,25 | -0,04 | -0,93 | -0,32 | -0,02 | 0,00 |
Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2020)
| Proizvodnja elektrike in toplote [kt] | Raba goriv v industriji [kt] | Cestni promet [kt] | Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kt] | Ubežni izpusti [kt] | Industrijski procesi in raba topil [kt] | Ostali promet [kt] | Kmetijstvo [kt] | Odpadki [kt] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2001 | -0,01 | 0,29 | 0,03 | -0,02 | 0,00 | 0,02 | -0,01 | 0,00 | 0,00 |
| 2002 | 0,03 | 0,43 | 0,05 | 0,38 | 0,00 | 0,03 | -0,03 | 0,00 | 0,00 |
| 2003 | -0,02 | 0,50 | 0,08 | 0,81 | 0,00 | 0,04 | -0,01 | -0,01 | 0,00 |
| 2004 | -0,03 | 0,57 | 0,18 | 1,21 | 0,00 | 0,06 | -0,02 | -0,01 | 0,00 |
| 2005 | 0,00 | 0,70 | 0,23 | 1,47 | -0,01 | 0,13 | -0,01 | -0,02 | 0,00 |
| 2006 | -0,11 | 0,55 | 0,24 | 1,65 | -0,01 | 0,09 | 0,02 | -0,02 | 0,01 |
| 2007 | -0,10 | 0,37 | 0,37 | 1,76 | -0,01 | 0,10 | -0,04 | -0,01 | 0,01 |
| 2008 | 0,14 | 0,39 | 0,57 | 2,03 | -0,01 | -0,09 | -0,06 | -0,01 | 0,00 |
| 2009 | -0,01 | 0,23 | 0,31 | 2,28 | -0,01 | -0,28 | -0,18 | -0,01 | 0,00 |
| 2010 | -0,05 | 0,24 | 0,27 | 2,31 | 0,00 | -0,31 | -0,21 | -0,01 | -0,02 |
| 2011 | 0,01 | 0,15 | 0,31 | 2,23 | -0,01 | -0,35 | -0,26 | -0,02 | 0,00 |
| 2012 | 0,02 | 0,05 | 0,31 | 1,84 | -0,01 | -0,35 | -0,25 | -0,02 | 0,00 |
| 2013 | -0,01 | 0,12 | 0,20 | 2,09 | -0,01 | -0,37 | -0,28 | -0,02 | -0,01 |
| 2014 | -0,05 | 0,26 | 0,11 | 0,13 | -0,02 | -0,37 | -0,27 | -0,01 | -0,02 |
| 2015 | -0,02 | 0,20 | 0,03 | 0,88 | -0,02 | -0,34 | -0,29 | -0,01 | -0,01 |
| 2016 | -0,03 | 0,16 | 0,09 | 1,16 | -0,01 | -0,33 | -0,31 | -0,01 | 0,00 |
| 2017 | 0,02 | 0,27 | -0,05 | 0,59 | 0,00 | -0,29 | -0,32 | -0,01 | 0,02 |
| 2018 | 0,02 | 0,29 | -0,06 | -0,23 | 0,01 | -0,24 | -0,32 | -0,01 | 0,00 |
| delež posameznih sektorjev glede na celoto (%) |
Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), EEA; Eurostat (2018)
| PM10 [kg/preb] | PM2.5 [kg/preb] | PM10 - PM2.5 [kg/preb] | |
|---|---|---|---|
| Latvija | 14,31 | 10,57 | 3,74 |
| Hrvaška | 9,21 | 7,00 | 2,21 |
| Estonija | 8,54 | 5,16 | 3,38 |
| Romunija | 7,50 | 5,67 | 1,83 |
| Portugalska | 6,90 | 4,97 | 1,93 |
| Bolgarija | 6,75 | 4,29 | 2,46 |
| Slovenija | 6,44 | 5,21 | 1,22 |
| Poljska | 6,39 | 3,60 | 2,79 |
| Madžarska | 6,37 | 4,25 | 2,13 |
| Irska | 5,74 | 2,51 | 3,23 |
| Finska | 5,64 | 3,23 | 2,42 |
| Grčija | 5,29 | 3,07 | 2,23 |
| Danska | 4,94 | 2,83 | 2,11 |
| Češka | 4,77 | 3,70 | 1,07 |
| Španija | 4,25 | 2,69 | 1,56 |
| Litva | 4,06 | 2,06 | 2,00 |
| EU-28 | 3,88 | 2,45 | 1,43 |
| Švedska | 3,73 | 1,83 | 1,91 |
| Slovaška | 3,60 | 2,78 | 0,83 |
| Luksemburg | 3,29 | 2,34 | 0,95 |
| Francija | 3,22 | 2,01 | 1,21 |
| Avstrija | 2,99 | 1,62 | 1,38 |
| Italija | 2,93 | 2,37 | 0,56 |
| Belgija | 2,85 | 1,95 | 0,90 |
| Združeno kraljestvo | 2,66 | 1,63 | 1,04 |
| Ciper | 2,65 | 1,58 | 1,07 |
| Nemčija | 2,55 | 1,17 | 1,38 |
| Nizozemska | 1,32 | 0,72 | 0,60 |
| Malta | 1,07 | 0,68 | 0,39 |
Cilji
Količinski cilji za izpuste primarnih delcev PM10 v zakonodaji niso definirani. Revizija Protokola o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktive (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) pa predpisujeta zmanjšanje izpustov primarnih delcev PM2.5 za 25 % po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.
Komentar
V Sloveniji so izpusti vseh delcev (TSP) leta 2018 znašali 17,6 kt, kar je 16 % manj kot leta 2000. Izpusti primarnih delcev, manjših od 10 µm (PM10), so se v obdobju 2000-2018 zmanjšali za 10 %. Leta 2018 so znašali 13,3 kt in predstavljali 76 % izpustov skupnih delcev. Izpusti primarnih delcev, manjših od 2,5 µm (PM2.5), so se v enakem obdobju zmanjšali za 5 %. Izpusti delcev PM2.5 so v izpustih skupnih delcev predstavljali 61 %. V letu 2018 so ti dosegli vrednost 10,8 kt. Delci manjši od 2.5 µm predstavljajo kar 81 % izpustov delcev manjših od 10 µm. V letu 2018 so bile vrednosti izpustov PM2.5 za 22 % nižje od vrednosti izpustov v letu 2005.
Izpusti delcev so se v obdobju 2000-2018 najbolj zmanjšali pri proizvodnji elektrike in toplote, v industrijskih procesih, ne-cestnem prometu in ubežnih izpustih. V enakem obdobju so se izpusti delcev najbolj povečali pri rabi goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju ter v cestnem prometu. Na povečanje izpustov delcev iz gospodinjstev je vplivala tudi ugodnejša cena lesa v primerjavi z drugimi energenti za ogrevanje.
Glavni vir delcev (TSP, PM10 in PM2,5) je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, sledijo industrijski procesi in cestni promet. Največji delež so v letu 2018 k izpustom delcev PM2.5 prispevala mala kurišča (70 %), predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih, starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Delež tega vira z manjšanjem delcev narašča, kar pomeni, da med izpusti iz zgorevanja lesne biomase prevladujejo delci PM2.5.
Slovenija se je z vrednostjo 6,44 kg primarnih delcev PM10 na prebivalca v letu 2018 uvrstila na 7. mesto med državami EU-28. Največji izpusti na prebivalca so bili leta 2018 zabeleženi v Latviji (14,31 kg/prebivalca), najmanjši pa na Malti (1,07 kg/prebivalca).
Za zmanjšanje izpustov PM10 v Sloveniji so po Operativnem programu varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 predvideni naslednji ukrepi:
• zmanjševanja izpustov iz kurilnih naprav na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz cestnega prometa na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz industrijskih virov;
• zmanjševanje izpustov, ki nastajajo pri gradbenih delih.
Ukrepi za zmanjšanje izpustov primarnih in sekundarnih delcev PM10 v zunanjem zraku so izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, dosledno izvajanje okoljske zakonodaje.
Primarni trdni delci PM10 so trdni delci s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak (PM10). Med sekundarne trdne delce PM10 oziroma predhodnike trdnih delcev PM10 pa uvrščamo NOx, SOx in NH3, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj.
Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. V zadnjem obdobju se večina raziskav usmerja v proučevanje vpliva drobnih delcev na zdravje ljudi. Tem manjši so delci, bolj nevarni so za zdravje ljudi, saj prodrejo globlje v dihalne poti. Delci večji od 10 μm se ustavijo v zgornjih dihalnih poteh (nos, obnosne votline), manjši od 10 μm pa potujejo v spodnje dihalne poti. Delci manjši od 2,5 μm prodrejo globoko v pljuča.
Metodologija
Podatki o izpustih za Slovenijo:
Cilji so povzeti po:
Revidiranem Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) – samo za PM2.5.
Izvorna baza podatkov: Državna evidenca izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR)
Datum zajema podatkov za kazalec: 22. april 2020
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:
Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).
Podatki so predstavljeni za obdobje 2000-2018. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z letnimi revizijami poročil.
Metodologija obdelave podatkov:
Izpusti delcev so izraženi v kilotonah (1000 t) delcev TSP, PM10, PM2.5.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih delcev so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Evropska komisija z revizijami poročil.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države:
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Izpusti: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2018
Prebivalci: Eurostat database, 2018
Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija, Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 23. julij 2018
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2016. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za države EU-28 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije na grafu ZR15-6 je povzeto iz baze podatkov Eurostat (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex (demo_pjan)).
Metodologija obdelave podatkov:
Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunanih na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti…) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije.
Geografska pokritost:
Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih delcev v zrak, ki jih države EU-28 poročajo Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Evropski komisiji.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2
- Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera (direktiva NEC)
- Informative Inventory Report 2020 for Slovenia, Agencija RS za okolje, marec 2020
- Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2018, Letno poročilo, Agencija RS za okolje, 2018
- Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10
- Protokol o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja
- Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
- The 1999 Gothenburg Protocol to Abate Acidification, Eutrophication and Ground-level Ozone
- Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega