KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10), delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2023 zmanjšali za 26 %, 36 % in 11 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov vseh prašnih delcev (TSP), primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10) in primarnih delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) v zrak v obdobju 2000-2023, ter strukturo delcev glede na različne vire onesnaževanja.

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko naravnega izvora (cvetni prah, prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel…) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj.


Grafi

Slika ZR15-1: Izpusti delcev, Slovenija, 2000-2023
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2025)

Prikaži podatke
delci manjši od 2,5 µm (PM2.5) [kt] delci vecji ali enaki 2,5 µm in manjši od 10 µm [kt] delci manjši od 10 µm (PM10) [kt] delci vecji ali enaki 10 µm [kt] prašni delci vseh velikosti (TSP) [kt]
2000 14,47 3,69 18,16 7,41 25,57
2001 16,58 3,84 20,43 7,75 28,18
2002 14,30 3,92 18,22 7,98 26,20
2003 14,79 4,02 18,82 8,25 27,07
2004 14,26 4,10 18,35 8,43 26,78
2005 16,34 4,39 20,73 9,22 29,95
2006 14,67 4,44 19,11 9,66 28,77
2007 16,05 4,77 20,82 10,26 31,08
2008 15,73 4,51 20,24 9,95 30,19
2009 14,41 2,34 16,75 4,49 21,25
2010 14,66 3,56 18,22 7,63 25,85
2011 14,54 3,18 17,73 6,63 24,36
2012 13,96 2,81 16,77 5,63 22,40
2013 14,05 2,39 16,44 4,67 21,11
2014 12,09 1,59 13,68 2,66 16,34
2015 12,96 1,58 14,54 2,62 17,16
2016 12,96 2,47 15,43 4,90 20,32
2017 12,37 2,44 14,81 4,79 19,60
2018 10,75 2,60 13,35 5,14 18,50
2019 10,62 2,66 13,29 5,35 18,64
2020 10,40 2,96 13,37 6,23 19,59
2021 11,33 4,14 15,47 6,24 21,71
2022 9,64 4,24 13,88 9,48 23,36
2023 9,25 4,16 13,41 9,29 22,70
Slika ZR15-2: Struktura izpustov delcev, po sektorjih, Slovenija in EU-27, 2023
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2025)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [%] Raba goriv v industriji [%] Cestni promet [%] Ostali promet [%] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [%] Ubežni izpusti [%] Industrijski procesi in raba topil [%] Kmetijstvo [%] Odpadki [%]
TSP (Slovenia) 1,87 2,91 5,90 1,29 30,93 1,05 51,22 4,02 0,79
PM10 (Slovenia) 2,85 4,70 7,07 2,18 50,12 0,87 27,29 3,56 1,34
PM2.5 (Slovenia) 3,58 6,62 6,36 3,15 71,00 0,24 5,88 1,23 1,95
PM10 (EU27) 2,03 16,26 9,89 1,77 41,78 0 6,96 16,73 4,58
PM2.5 (EU27) 2,28 12,05 9,71 2,06 62,43 0 1,51 3,06 6,90
Slika ZR15-3: Sprememba izpustov TSP, po sektorjih, Slovenija, 2001-2023 [kt]
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2025)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [kt] Raba goriv v industriji [kt] Cestni promet [kt] Ostali promet [kt] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kt] Ubežni izpusti [kt] Industrijski procesi in raba topil [kt] Kmetijstvo [kt] Odpadki [kt]
2001 -0,03 0,24 0,07 -0,01 1,97 -0,03 0,44 -0,03 0,00
2002 0,14 0,37 0,03 -0,03 -0,73 0,02 0,79 0,03 0,00
2003 -0,02 0,38 0,03 -0,01 -0,05 0,03 1,22 -0,08 0,00
2004 -0,05 0,20 0,16 -0,02 -0,51 0,02 1,63 -0,22 0,00
2005 -0,09 0,29 0,21 -0,01 1,53 0,00 2,66 -0,21 0,00
2006 -0,53 0,14 0,27 0,03 0,10 0,00 3,39 -0,20 0,01
2007 -0,46 -0,09 0,50 -0,04 1,66 -0,01 4,05 -0,10 0,01
2008 -0,23 -0,11 0,82 -0,06 1,16 -0,01 3,23 -0,16 0,00
2009 -0,52 -0,20 0,39 -0,18 0,79 -0,02 -4,46 -0,12 0,00
2010 -0,59 -0,16 0,44 -0,21 0,94 -0,01 0,06 -0,16 -0,03
2011 -0,47 -0,23 0,51 -0,26 0,86 -0,01 -1,38 -0,23 -0,01
2012 -0,44 -0,34 0,49 -0,25 0,42 -0,03 -2,74 -0,26 -0,01
2013 -0,58 -0,27 0,35 -0,28 0,71 -0,06 -4,07 -0,23 -0,02
2014 -0,69 -0,14 0,26 -0,27 -1,27 -0,13 -6,74 -0,21 -0,03
2015 -0,72 -0,19 0,18 -0,29 -0,20 -0,13 -6,88 -0,17 -0,01
2016 -0,75 -0,22 0,22 -0,30 -0,24 -0,11 -3,72 -0,12 0,00
2017 -0,66 -0,20 0,20 -0,32 -0,96 -0,10 -3,84 -0,11 0,03
2018 -0,65 -0,23 0,17 -0,34 -2,61 -0,10 -3,23 -0,09 0,00
2019 -0,63 -0,23 0,09 -0,36 -2,61 -0,12 -2,93 -0,11 -0,02
2020 -0,62 -0,26 -0,20 -0,39 -2,64 -0,12 -1,54 -0,17 -0,02
2021 -0,64 -0,31 -0,06 -0,40 -1,79 -0,17 -0,34 -0,14 -0,01
2022 -0,63 -0,28 0,05 -0,41 -3,66 -0,20 3,15 -0,23 -0,02
2023 -0,54 -0,35 -0,06 -0,42 -3,97 -0,18 2,88 -0,20 -0,04
Slika ZR15-4: Sprememba izpustov delcev PM10, po sektorjih, Slovenija, 2001-2023 [kt]
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2025)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [kt] Raba goriv v industriji [kt] Cestni promet [kt] Ostali promet [kt] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kt] Ubežni izpusti [kt] Industrijski procesi in raba topil [kt] Kmetijstvo [kt] Odpadki [kt]
2001 -0,02 0,23 0,05 -0,01 1,90 -0,02 0,15 0,00 0,00
2002 0,15 0,35 0,01 -0,03 -0,69 0,01 0,24 0,02 0,00
2003 0,00 0,36 0,00 -0,01 -0,05 0,01 0,38 -0,03 0,00
2004 -0,04 0,19 0,12 -0,02 -0,49 0,01 0,51 -0,08 0,00
2005 -0,06 0,27 0,15 -0,01 1,47 0,00 0,83 -0,08 0,00
2006 -0,40 0,13 0,19 0,03 0,10 -0,01 1,00 -0,08 0,01
2007 -0,34 -0,09 0,37 -0,04 1,59 -0,01 1,22 -0,04 0,01
2008 -0,13 -0,11 0,62 -0,06 1,11 -0,01 0,70 -0,04 0,00
2009 -0,38 -0,20 0,27 -0,18 0,76 -0,01 -1,62 -0,03 0,00
2010 -0,45 -0,15 0,31 -0,21 0,90 0,00 -0,25 -0,06 -0,03
2011 -0,35 -0,22 0,36 -0,26 0,82 -0,01 -0,68 -0,08 -0,01
2012 -0,33 -0,33 0,33 -0,25 0,40 -0,02 -1,11 -0,06 -0,01
2013 -0,44 -0,26 0,20 -0,28 0,69 -0,04 -1,50 -0,07 -0,02
2014 -0,53 -0,13 0,12 -0,27 -1,22 -0,07 -2,29 -0,05 -0,03
2015 -0,56 -0,18 0,04 -0,29 -0,19 -0,07 -2,33 -0,04 -0,01
2016 -0,58 -0,21 0,06 -0,30 -0,23 -0,05 -1,38 -0,02 0,00
2017 -0,50 -0,19 0,03 -0,32 -0,92 -0,05 -1,41 -0,02 0,03
2018 -0,49 -0,22 -0,01 -0,34 -2,50 -0,04 -1,20 -0,02 0,00
2019 -0,47 -0,22 -0,08 -0,36 -2,50 -0,06 -1,13 -0,02 -0,02
2020 -0,46 -0,25 -0,30 -0,39 -2,54 -0,06 -0,73 -0,03 -0,02
2021 -0,48 -0,30 -0,21 -0,40 -1,71 -0,08 0,53 -0,03 -0,01
2022 -0,47 -0,27 -0,13 -0,41 -3,51 -0,10 0,67 -0,05 -0,02
2023 -0,39 -0,33 -0,22 -0,42 -3,81 -0,09 0,59 -0,05 -0,04
Slika ZR15-5: Sprememba izpustov delcev PM2,5, po sektorjih, 2001-2023 [kt]
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2025)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [kt] Raba goriv v industriji [kt] Cestni promet [kt] Ostali promet [kt] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kt] Ubežni izpusti [kt] Industrijski procesi in raba topil [kt] Kmetijstvo [kt] Odpadki [kt]
2001 0,00 0,22 0,04 -0,01 1,85 0,00 0,02 0,00 0,00
2002 0,18 0,34 0,00 -0,03 -0,68 0,00 0,03 0,00 0,00
2003 0,01 0,35 -0,02 -0,01 -0,04 0,00 0,05 -0,01 0,00
2004 -0,03 0,18 0,09 -0,02 -0,48 0,00 0,06 -0,01 0,00
2005 -0,04 0,27 0,10 -0,01 1,45 -0,01 0,13 -0,02 0,00
2006 -0,25 0,13 0,12 0,03 0,10 -0,01 0,09 -0,02 0,01
2007 -0,20 -0,09 0,26 -0,04 1,56 -0,01 0,10 -0,01 0,01
2008 -0,01 -0,11 0,46 -0,06 1,09 -0,01 -0,10 -0,01 0,00
2009 -0,23 -0,19 0,17 -0,18 0,75 -0,01 -0,36 -0,01 0,00
2010 -0,28 -0,15 0,21 -0,21 0,89 0,00 -0,21 -0,01 -0,03
2011 -0,21 -0,22 0,23 -0,26 0,82 -0,01 -0,25 -0,02 -0,01
2012 -0,20 -0,32 0,20 -0,25 0,41 -0,01 -0,30 -0,02 -0,01
2013 -0,27 -0,25 0,09 -0,28 0,69 -0,01 -0,33 -0,02 -0,02
2014 -0,34 -0,13 0,00 -0,27 -1,17 -0,02 -0,41 -0,01 -0,03
2015 -0,36 -0,18 -0,07 -0,29 -0,17 -0,02 -0,41 -0,01 -0,01
2016 -0,38 -0,21 -0,07 -0,30 -0,21 -0,01 -0,32 -0,01 0,00
2017 -0,32 -0,18 -0,10 -0,32 -0,88 0,00 -0,31 -0,01 0,03
2018 -0,31 -0,21 -0,16 -0,34 -2,42 0,01 -0,28 -0,01 0,00
2019 -0,29 -0,21 -0,22 -0,36 -2,43 -0,01 -0,30 -0,01 -0,02
2020 -0,28 -0,24 -0,37 -0,39 -2,46 -0,01 -0,27 -0,01 -0,02
2021 -0,30 -0,28 -0,32 -0,40 -1,66 -0,01 -0,14 -0,01 -0,01
2022 -0,29 -0,25 -0,28 -0,41 -3,41 -0,02 -0,13 -0,02 -0,02
2023 -0,22 -0,32 -0,34 -0,42 -3,70 -0,02 -0,15 -0,02 -0,04
Slika ZR15-6: Izpusti PM10 in PM2,5, države EU-27, 2023 [v kg/prebivalca]
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2025)

Prikaži podatke
PM10 [kg/preb] PM2.5 [kg/preb] PM10 - PM2.5 [kg/preb]
Latvija 11,78 7,67 4,11
Hrvaška 9,71 6,73 2,98
Poljska 8,74 6,35 2,39
Romunija 7,02 5,25 1,77
Estonija 6,41 3,41 3,00
Slovenija 6,33 4,37 1,97
Litva 6,10 3,21 2,90
Grcija 6,02 3,55 2,46
Bolgarija 5,54 3,46 2,08
Portugalska 5,46 4,21 1,26
Ceška 5,14 3,94 1,21
Madžarska 4,80 3,42 1,38
Finska 4,62 2,36 2,27
EU27 4,07 2,61 1,46
Španija 3,86 2,29 1,57
Švedska 3,75 1,36 2,39
Danska 3,61 1,89 1,71
Francija 3,50 2,35 1,15
Slovaška 3,45 2,43 1,02
Irska 3,39 1,78 1,61
Italija 3,35 2,36 0,99
Avstrija 2,87 1,41 1,46
Luksemburg 2,84 1,91 0,93
Belgija 2,52 1,46 1,06
Nemcija 2,15 0,92 1,23
Ciper 1,86 0,98 0,88
Malta 1,82 0,58 1,24
Nizozemska 1,47 0,77 0,70

Cilji

Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) ter Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka določata zmanjšanje izpustov primarnih delcev PM2.5 za 25 % za katero koli leto med letoma 2020 in 2029 in za 60 % za katero koli leto po letu 2030 glede na vrednosti iz leta 2005. Cilji zmanjšanja izpustov primarnih delcev PM10 in TSP v zakonodaji niso določeni.


V Sloveniji so leta 2023 izpusti TSP znašali 23 kt, kar je 11 % manj kot leta 2000. Izpusti primarnih delcev PM10 so se v obdobju 2000-2023 zmanjšali za 26 %. Leta 2023 so znašali 13 kt in predstavljali 59 % izpustov TSP. Izpusti primarnih delcev PM2.5 so se v enakem obdobju zmanjšali za 36 %. Izpusti PM2.5 so v izpustih TSP predstavljali 41 % in v izpustih PM10 69 %. V letu 2023 so izpusti PM2.5 dosegli vrednost 9 kt. V letu 2023 so bile vrednosti izpustov PM2.5 za 43 % nižje od vrednosti izpustov v letu 2005. V letu 2023 je bil cilj zmanjšanja izpustov dosežen. Za dosego zmanjšanja izpustov po letu 2030 pa bodo potrebni dodatni napori.

Izpusti delcev so se v obdobju 2000-2023 najbolj zmanjšali pri proizvodnji elektrike in toplote ter v prometu. V enakem obdobju so se izpusti delcev povečali v industriji.

Glavni vir delcev je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, sledijo industrijski procesi in promet. Največji delež so v letu 2023 k izpustom delcev PM2.5 in PM10 prispevala mala kurišča (71 in 50 %), predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih, starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Pri gorenju lesne biomase nastajajo predvsem manjši delci, ki so tudi najbolj škodljivi zdravju.

Slovenija se je z vrednostjo 6 kg primarnih delcev PM10 na prebivalca v letu 2023 uvrstila na visoko 6. mesto med državami EU-27. Največji izpusti na prebivalca so bili leta 2023 zabeleženi v Latviji (12 kg/prebivalca), najmanjši pa na Nizozemskem (1 kg/prebivalca). Povprečje v državah članicah Evropske unije je 4 kg izpustov delcev PM10 na prebivalca.

Za zmanjšanje izpustov PM10 v Sloveniji so po Operativnem programu varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 predvideni naslednji ukrepi:
• zmanjševanja izpustov iz kurilnih naprav na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
• zmanjševanja izpustov iz industrijskih virov;
• zmanjševanje izpustov, ki nastajajo pri gradbenih delih.

Ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka in doseganje emisijskih ciljev do leta 2030 so predstavljeni v Operativnem programu nadzora nad onesnaževanjem zraka. Vključeni so ukrepi za zmanjšanje PM2.5, SO2, NOx, NH3 in NMVOC v vseh sektorjih (kmetijstvo, energetika, industrija, promet, ogrevanjem v gospodinjstvih, uporaba topil in ravnanje z odpadki).

Ukrepi za zmanjšanje izpustov primarnih in sekundarnih delcev PM10 v zunanjem zraku so izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, dosledno izvajanje okoljske zakonodaje.

Primarni trdni delci PM10 so trdni delci s premerom 10 μm ali manj, ki so neposredno izpuščeni v zrak. Med sekundarne trdne delce PM10 oziroma predhodnike trdnih delcev PM10 pa uvrščamo NOx, SOx in NH3, ki se kot posledica fizikalno-kemičnih reakcij preoblikujejo v trdne delce s premerom 10 μm ali manj.

Vdihavanje delcev lahko povzroči pogostejše in težje bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, kar povečuje možnost prezgodnje smrti. V zadnjem obdobju se večina raziskav usmerja v proučevanje vpliva drobnih delcev na zdravje ljudi. Tem manjši so delci, bolj nevarni so za zdravje ljudi, saj prodrejo globlje v dihalne poti. Delci večji od 10 μm se ustavijo v zgornjih dihalnih poteh (nos, obnosne votline), manjši od 10 μm pa potujejo v spodnje dihalne poti. Delci manjši od 2,5 μm prodrejo globoko v pljuča.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po:

Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona  h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje ) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka) – samo za PM2.5.

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil in drugih vhodnih podatkov ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija.

Podatki zajemajo obdobje 2000–2023 in se osvežujejo enkrat letno. Novi podatki o izpustih so praviloma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta, z zamikom dveh let glede na poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat CLRTAP in Evropska komisija z rednimi letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki o izpustih predstavljajo državne izpuste primarnih delcev v zrak. Izpusti TSP, PM10 in PM2.5 ter njihove spremembe glede na leto 2000 so izražene v kilotonah (kt).

Predstavljeni so tudi izpusti delcev po kategorijah virov: Proizvodnja elektrike in toplote, Raba goriv v industriji, Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, Ubežni izpusti, Promet, Industrijski procesi in raba topil, Odpadki in Kmetijstvo.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka Centralno odložišče poročil (CDR)

2000-2023

aprila za predpreteklo leto

letno

5. avgust 2025

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): ni podatkov

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Podatki za Evropo

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Kazalec je osnovan na uradnem poročanju držav Evropske unije Sekretariatu konvencije CLRTAP. Podatki o izpustih zajemajo obdobje 2000–2023 in se osvežujejo enkrat letno. Novi podatki o izpustih so praviloma na voljo avgusta tekočega poročevalskega leta, z zamikom dveh let glede na poročevalsko leto. Podatki o številu prebivalcev so povzeti iz baze podatkov Eurostat.

Metodologija obdelave podatkov:

Izpusti delcev so za posamezne države prikazani v kilogramih na prebivalca.

Geografska pokritost:

Kazalec zajema države EU-27, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska.

Podatkovni viri:                                                                                                                            

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Evropska okoljska agencija

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, Air Convention) 1990-2023

 

2023

avgusta za predpreteklo leto

 

letno

5. september 2025

Prebivalci

število

EUROSTAT

Population on 1 January by age and sex

2023

avgusta za preteklo leto

letno

5. september 2025

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih v zrak, ki jih države EU-27 poročajo Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Evropski komisiji.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura


Related indicators