KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

V Sloveniji smo izpuste SO2 do leta 2007 zmanjšali za 94 % glede na leto 1980. Zmanjšanje je predvsem posledica manjših izpustov iz termoelektrarn in uporabe kakovostnejših goriv. Izpusti SO2 so bili v letu 2007 za 47 % nižji od predvidene ciljne vrednosti.

Good

Zeleni ključ je mednarodni znak za okolje, ki se podeljuje nastanitveni se podeljuje turističnim nastanitvam in gostinskim obratov, ki si prizadevajo za okoljsko odgovornost in trajnostno ravnanje v turistični industriji. V Sloveniji je bilo leta 2022 certificiranih 143 obratov. V Evropski uniji je bilo leta 2021 certificiranih 3165obratov, na svetu pa 3165.

Neutral

Koncentracije Pb v krvi, urinu in materinem mleku v Sloveniji so relativno nizke in primerljive s podatki v tuji literaturi, vendar zaradi dokazanih nevrotoksičnih učinkov Pb že pri koncentracijah, nižjih od 50 µg/L krvi, varna meja izpostavljenosti trenutno ne obstaja. V namen vzpostavitve in ohranjanja čim manjše, praktično dosegljive obremenitve ljudi s Pb, je poleg rednega spremljanja smiselno izvajanje ukrepov, s katerimi ciljamo na ogrožene skupine prebivalstva, predvsem otroke in ženske v rodni dobi.

Neutral

Za obdobje 2008-2022 indeks ptic kmetijske krajine znaša 73,9, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 56,3. Štirinajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub stabilnemu trendu v zadnjih osmih letih.

Good

V Sloveniji je v zadnjem desetletju (2012–2021) v povprečju nastalo okoli 135 tisoč ton nevarnih odpadkov letno. Ti odpadki so predstavljali od 1 % do 3 % vseh nastalih odpadkov v Slovenij. Ker vsebujejo okolju in zdravju škodljive snovi, jih je potrebno zbirati, predelovati ali odstranjevati ločeno od ostalih odpadkov.

Vsak prebivalec Slovenije je v zadnjem desetletju (2012–2021) v povprečju zavrgel okoli 3,5 kg nevarnih komunalnih odpadkov letno, od tega največ z odpadno električno in elektronsko opremo (63 %).

Neutral

Tako prebivalci držav EU-27 kot tudi prebivalci Slovenije se le delno zavedajo problema naraščajočega prometa in njegovih posledic za okolje in zdravje. Ozaveščenost javnosti o vplivih prometa na okolje je še vedno na razmeroma nizki ravni, čeprav so razlike med evropskimi državami precejšnje. Zavedanje ljudi o okoljskih problemih prometa ne vodi avtomatično v spreminjanje potovalnih navad, kljub temu, da bi to prispevalo k njihovemu boljšemu zdravju.