KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Skupne emisije trdnih delcev (primarnih in sekundarnih) so se v obdobju 2000-2005 zmanjšale za 26 %. Leta 2005 so znašale 94 kt, 86 % emisij je bilo iz energetskih virov. Prevladovale so emisije sekundarnih trdnih delcev (90 % vseh emisij). V obdobju 2000-2005 so se emisije primarnih trdnih delcev povečale za 7 %, zlasti zaradi prometa, emisije sekundarnih delcev pa so se zmanjšale za 28 %, zaradi zmanjšanja emisij SO2, NOx in NH3. Največji vir emisij je promet, sledijo transformacije.

Bad

Leta 2021 je Slovenija z upoštevanjem proizvodnje energije iz OVE v Sloveniji dosegla 24,6-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije, kar je 4,8 odstotnih točk več kot leta 2005. Za dosego 25-odstotnega zavezujočega nacionalnega ciljnega deleža OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija manjkajočo proizvodnjo iz OVE dokupila. Povečanje deleža OVE leta 2021 je predvsem posledica povečanja rabe OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja. Za predvidenim razvojem še vedno bistveno zaostaja delež pri proizvodnji električne energije. Za leto 2022 ocene kažejo, da bo dosežen 22,9-odstotni delež.

Neutral

Od leta 2012 se je inštalirana moč naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE povečala za 47,3 %. Več kot polovica tega povečanja, 24,7 %, je bila dosežena v zadnjih treh letih. Kazalec je trenutno na trajektoriji doseganja indikativnih ciljev do leta 2030 zastavljenih v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN).

Good

Izpusti TGP na enoto proizvedene električne energije so po prvih ocenah za leto 2022 znašali 208 gCO2/kWh. V obdobju 1992–2022 se je intenzivnost TGP izpustov zmanjšala za 52,8 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2022 v Sloveniji nižja za 17,1 %.

Good

Leta 2021 so se izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz virov po Uredbi (EU) 2023/857 povečali za 5,5 % v primerjavi z letom prej in so bili nižji od letnega cilja za 8,6 %, s čimer je bil cilj dosežen. Izpusti TGP so se zmanjšali v sektorjih odpadki, proizvodnja električne energije in toplote ter najbolj v sektorju široke rabe. V vseh drugih sektorjih so izpusti zabeležili rast, z izjemo sektorja kmetijstvo, kjer so ostali na ravni iz leta 2020.

Kljub dobrim rezultatom, je treba zagotoviti dodatne ukrepe za dolgoročno obvladovanje in zmanjševanje izpustov.

Bad

Pogostost hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih se v zadnjih desetletjih povečuje. Izmed desetih najbolj sušnih let obdobja 1981-2023 se jih kar 8 uvršča v obdobje po letu 2000. Intenzivnejše suše podzemne vode se pogosteje pojavljajo pozimi, medtem ko se blažje oblike suše značilne predvsem za začetek jeseni. Predvsem v obdobju povečane rabe podzemne vode med junijem in septembrom z leti narašča tudi intenziteta hidroloških suš.