Slovenija zadnja leta dosega slabše rezultate pri poročanju po osnovnem toku podatkov Evropske agencije za okolje (EEA) kot prejšnja leta. Leta 2019 smo dosegli 90 %, kar je tudi cilj EEA za povprečje vseh držav. V naslednjih letih smo dosegli okoli 83 %. V letu 2021 je 6 držav EEA doseglo 100 % poročanje, 9 držav je doseglo več kot 90 %. Ocenjevanih je bilo 11 najpomembnejših podatkovnih tokov, ki podpirajo pomembnejše okoljske odločitve.

Onesnažen zrak predstavlja tveganje za zdravje, saj je razlog za pojav bolezni in prezgodnje smrti v Evropi. Onesnaženje z delci PM_2.5 povzroča bolezni dihal, srca in ožilja ter nevrološka in presnovna obolenja. Število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti s PM_2.5 se v Sloveniji in v državah EU od leta 2005 zmanjšuje. V letu 2019 je bilo za Slovenijo ocenjenih 1.409 prezgodnjih smrti, v celotni Evropski Uniji pa 307.000. 

Zeleni ključ je mednarodni znak za okolje, ki se podeljuje turističnim nastanitvam in gostinskim obratom, ki si prizadevajo za okoljsko odgovornost in trajnostno ravnanje v turistični industriji. V Sloveniji je bilo leta 2022 certificiranih 143 obratov. V Evropski uniji je bilo leta 2021 certificiranih 3165 obratov, na svetu pa 3165.

Koncentracije Pb v krvi, urinu in materinem mleku v Sloveniji so relativno nizke in primerljive s podatki v tuji literaturi, vendar zaradi dokazanih nevrotoksičnih učinkov Pb že pri koncentracijah, nižjih od 50 µg/L krvi, varna meja izpostavljenosti trenutno ne obstaja. V namen vzpostavitve in ohranjanja čim manjše, praktično dosegljive obremenitve ljudi s Pb, je poleg rednega spremljanja smiselno izvajanje ukrepov, s katerimi ciljamo na ogrožene skupine prebivalstva, predvsem otroke in ženske v rodni dobi.

Za obdobje 2008-2022 indeks ptic kmetijske krajine znaša 73,9, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 56,3. Štirinajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub stabilnemu trendu v zadnjih osmih letih.