KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Skupne emisije predhodnikov ozona (NOx, NMVOC, CO, CH4) so se v obdobju 1990-2005 zmanjšale za 14 %, emisije iz energetskih virov pa za 17 %. Leta 2005 so znašale 124,38 kt. Energetski viri so prispevali 85 %. Največ so se zmanjšali izpusti iz prometa (19 %) zaradi uvajanja strožjih zahtev za izpuste iz vozil, ki kljub temu še vedno predstavlja glavni vir emisij. Cilji so določeni za emisije NMVOC in NOx za leto 2010, za CH4 pa v okviru Kjotskega protokola za obdobje 2008-2012.

Bad

V obdobju 1980-2021 so v državah članicah EU-27 ekstremni dogodki, povezani s spreminjanjem podnebja, povzročili gospodarsko izgubo v vrednosti 560 milijard EUR, od tega 56,6 milijard v letu 2021.  Podnebni ekstremi so vse pogostejši. Brez dodatnega ukrepanja je v prihodnjih letih pričakovati še večjo gospodarsko škodo. Tudi v Sloveniji je moč opaziti tovrsten trend. Razlika med obdobjem 1980-2015 in 1980-2021 znaša kar 2,38 milijarde evrov. V primerjavi s prejšnjim obdobjem (1980-2020) pa razlika znaša 1,01 milijarde evrov.

Bad

Ravni benzo(a)pirena so v letu 2021 na vseh stalnih merilnih mestih v urbanih predelih dosegle ciljno vrednost. Letni poteki ravni benzo(a)pirena kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v kurilni sezoni. Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje.

Neutral

Velika večina organizacij javne uprave in podjetij v pisarniških prostorih meni (banke, zavarovalnice, pošte in drugi upravni in pisarniški prostori), da je povečanje energetske učinkovitosti poslovnih prostorov zelo pomembno. Približno tri četrtine organizacij v obeh sektorjih razmišljajo, kako bi energijo rabili učinkoviteje. Za približno tretjino organizacij iz obeh sektorjev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, je glavni namen učinkovitejše rabe energije zmanjšanje količinske porabe energije v svojih poslovnih prostorih.

Neutral

Velika večina organizacij javnega in storitvenega sektorja meni, da so ekološko ozaveščene in da ločujejo odpadke. Učinkovita raba energije je v njihovih poslovnih prostorih pomembna tako zaradi manjših stroškov kot zaradi varovanja okolja. Tri četrtine podjetij in dve tretjini organizacij javne uprave so navedle, da so dobro seznanjene z vplivom svojih poslovnih prostorov na okolje.

Neutral

Analiza rezultatov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije za javni in storitveni sektor (REUS JSS 2020) kaže, da samo slaba desetina organizacij javne uprave ter slaba petina podjetij storitvenega sektorja v pisarniških prostorih (banke, zavarovalnice, pošte in drugi upravni in pisarniški prostori) menita, da je poraba energije v njihovih poslovnih prostorih nizka ali zelo nizka.