Skupna vrednost površine celovito energetsko prenovljenih stavb v javnem sektorju je konec leta 2021 znašala 1,92 milijona m², leto kasneje pa 2,15 milijona m² površin. V okviru OP EKP je bilo do konca leta 2022 prenovljenih 906.400 m² površin. Po prvih ocenah bo energetsko prenovljena površina ob koncu leta 2023 nekje na ravni ciljne vrednosti iz OP EKP, medtem ko cilj za energetsko prenovo stavb v lasti in uporabi osrednje oz. ožje vlade iz OP EKP ne bo dosežen. V okviru obveznosti iz 5.

Do leta 2021 je bilo z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 255 GWh, izpustov CO₂ pa za 63 kt. Vrednosti obeh kazalcev sta s tem še vedno zaostajali za letnima ciljnima vrednostima za leto 2020. Zaostanek je v veliki meri posledica premajhne intenzivnosti vlaganj v letih 2016 in 2017. Leta 2022 je bilo po trenutno dostopnih podatkih doseženo zmanjšanje rabe energije za 33 GWh, izpustov CO₂ pa za 7,4 kt, s čimer kumulativni prihranek energije še vedno ni dosegel ciljne vrednosti za leto 2020.

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2021 znašal 31,8 evro centov subvencije za 1 evro investicije, s čimer je bila z letom dni zamude dosežena letna ciljna vrednost 33 evro centov za leto 2020. V primerjavi z letom prej je bilo treba za 1 evro investicije nameniti 2,8 evro centa subvencije manj, saj se je ponovno zmanjšal finančni vzvod spodbud Eko sklada, tokrat za 3,3 evro cente. Po trenutno dostopnih podatkih se je finančni vzvod leta 2022 spet povišal, in sicer na 38,6 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije.

Biomasa fitoplanktona izražena kot koncentracija klorofila a odraža obremenjenost morskega okolja s hranilnimi snovmi. Koncentracije klorofila a kažejo na trend izboljšanja stanja slovenskega morja, saj je stanje v zadnjem obdobju ocenjeno kot dobro ali zelo dobro.

Koncentracija v vodi raztopljenega kisika je pomembna za življenje vseh aerobnih morskih organizmov, saj te kisik porabljajo pri dihanju. V obdobju razslojenega vodnega stolpca, predvsem pozno poleti ali zgodaj jeseni, lahko v pridnenem sloju morja prihaja do pomanjkanja kisika. Dolgoletne meritve koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem sloju merilnega mesta na sredi Tržaškega zaliva kažejo precejšnja nihanja tako na letnem kot na dolgoletnem nivoju. V 90. letih 20.